VIDEO: Razpad Jugoslavije skozi prizmo pop kulture

Bili smo na premieri dokumentarnega filma Nekoč je bila dežela pridnih, ki pripoveduje zgodbo o tem, kako se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja skozi pop kulturo oblikovala specifična slovenska identiteta, po kateri je bila Slovenija prepoznana tudi v nekdanji Jugoslaviji.

Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.

Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.
Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj

Video

Dokumentarni film Nekoč je bila dežela pridnih zajema obdobje od leta 1977 do 1991, v katerem se je v slovenskem in jugoslovanskem prostoru izoblikovala podoba Slovenije kot zelene, demilitarizirane in miroljubne dežele pridnih ljudi, v kateri je drugačnost ne le dovoljena, ampak tudi zaželena.

Nekoč je bila dežela pridnih - 2

Film je režirala Urša Menart, skupaj z Janijem Severjem pa je zanj napisala tudi scenarij. (Foto: Arhiv filma)

O pop kulturi 80. let prejšnjega stoletja pri nas govorijo Marcel Štefančič, jr., Borut Mehle, Ervin Hladnik Milharčič, Igor Vidmar, Jani Bavčer, Jernej Repovš, Dušan Mandič, Miša Molk, Zdravko Duša, Aleš Klinar, Tone Fornezzi Tof, Janez Hočevar - Rifle, Marko Pogačnik, Leon Magdalenc, Vital Verlič, Marko Vičič in dr.Veljko Rus, intervjuje pa dopolnjujejo oglasi, videospoti, plakati, TV-prispevki, arhivski posnetki akcij, festivalov in vsakdanjega življenja iz tega obdobja.

Nekoč je bila dežela pridnih - 3

Le kdo se ne spomni akcij Podarim dobim? (Foto: Arhiv filma)

Film dokumentira spremembe Slovenije in njenih prebivalcev, ki so v zadnjem času pripeljale do povsem drugačnega razumevanja nacionalne identitete od tiste, ki je tako znotraj kot zunaj Slovenije veljala pred dvajsetimi leti.

Film je bil predvajan na Slovenskem filmskem festivalu septembra lani, sprejet pa je tudi v tekmovalni program ZagrebDox 2013.

Nekoč je bila dežela pridnih - 1

Poskusi "brendiranja" nove države so se pojavljali tako organizirano, v okviru institucij, kot tudi spontano na ravni civilne družbe in posameznikov z različnimi motivi. (Foto: Arhiv filma)

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 25
 
LaFemme 01.03.2013 16:43:03
Slovenci bi lahko bili ponosni nase, da veljamo za priden in miroljuben narod! Tko se pa pustimo provucirat vsakemu, ki pride mimo in se vedno sekiramo, da nismo "dovolj dobri" za druge.
Več komentarjev