Grad Otočec je tokrat omamno dišal po svežem pecivu. Mize v "lovski sobi" hotela Grad Otočec so se šibile pod težo najrazličnejših potic, ki so jih prinesli ali poslali na Festival velikonočne slovenske potice. Največ jih je bilo orehovih, čeprav, kot ugotavlja dr. Janez Bogataj, predsednik strokovne žirije festivala, te niso značilne za velikonočni čas, pač pa zlasti za božičnega.
Na zaključni prireditvi so podelili priznanja avtoricam štirih najboljših velikonočnih potic. Najboljša je bila potica Jožice Dorniž, ki je prejela zlato priznanje, sta to še Jožica Peršoh iz Hajdine s srebrnim in Silva Zupančič iz Šentjerneja z bronastim priznanjem Festivala slovenske velikonočne potice, komisija pa se je odločila še za posebno priznanje in posebno omembo. Prejela jo je veganska potica, ki jo je pripravila najmlajša mojstrica peke potice Tereza Poljanič iz Ljubljane, ki živi na Novi Zelandiji, ki jo gledalci dobro poznajo po oddaji Zdravo, Tereza!
"Pri odločanju ali izbiri med nadevi se moramo najprej vprašati o primernih sestavinah, ki jih narekujeta ta letni čas in prebujajoča se narava. Prav zato je ena najbolj značilnih velikonočnih slovenskih potic tista s pehtranovim ali skutno(sirno)-pehtranovim nadevom, ki zaradi uporabe pehtrana v sladki kombinaciji tudi sicer velja za eno naših posebnosti. V nekaterih območjih Slovenije pečejo značilne pomladne potice tudi z nekaterimi drugimi nadevi, denimo z luštrekom, drobnjakom, makom in drugim," je povedal dr. Bogataj.
Odziv slovenskih gospodinj je presegel vsa pričakovanja. "Ta festival je gotovo dokaz visoke stopnje ustvarjalnosti, ki je prisotna v naši gastronomski kulturi", meni Bogataj, med drugim tudi avtor knjige Potice iz Slovenije. V komisiji, ki je pregledala, okusila in ocenila vse potice, ki so prispele na festival, sta sodelovala še mag. Marlena Skvarča, priznana senzorična ocenjevalka živil in nekdanja profesorica na ljubljanski Biotehniški fakulteti, ter Dejan Pavlič, kuharski mojster na Gradu Otočec.
Te štiri potice so prodali na dražbi, ki jo je vodil izkušeni dražitelj Mitja Meršol. Naprodaj pa so bile – po enotni ceni – tudi vse druge potice. Ves izkupiček je organizator festivala, Terme Krka, namenil otrokom, ki jim starši ne morejo plačati šolske malice. Sredstva bodo v prave roke prišle preko Območnega združenja Rdečega križa Novo mesto, ki v lokalnem okolju pomaga več kot tristo socialno šibkejšim družinam.
"Vesel sem, da se je prvi festival zgodil ravno na Gradu Otočec, ki je primerna kulisa za takšen dogodek, saj tudi potica ni navadna jed, na mizo jo damo ob posebnih priložnostih in praznikih," je ocenil Jože Berus, direktor družbe Terme Krka. Zahvalil se je vsem, ki so potice spekli, strokovni komisiji in vsem, ki so sodelovali pri organizaciji tega dogodka.
A zdi se, da je bilo na Otočcu bolj kot zmagati, pomembno sodelovati. Zaradi dobrodelnosti in prepoznavnosti slovenske potice. "Taka tekmovanja so najbolj pomembna zaradi izobraževalne note, da nam samim odstiramo pogled v bogastva kulinarike," meni Bogataj. "Ne tekmujemo zaradi priznanj, ampak zaradi tega, da smo vedno boljši in drugačni. Dokler bomo drugačni, nas bo svet spoštoval. To svojo posebnost pa pomembno sooblikujemo tudi z našo potico," je prepričan.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.