Legalizacija prostitucije

Ugotovitve, da je prostitucija prisotna tudi v Sloveniji, pa čeprav se v glavnem vrši daleč od oči (ne)zainteresirane javnosti, že tradicionalno postanejo aktualne v predvolilnih obdobjih. Takrat parlamentarne stranke kar tekmujejo v poznavanju problematike, pametnih predlogih in možnih rešitvah, pa čeprav se jim - z izjemo policije in enega ali dveh centrov - v resnici niti ne sanja, kakšno je dejansko stanje stvari.

Če problemov v zvezi s prostitucijo ni na naslovnih straneh časopisov, to še ne pomeni, da jih ni. Da pa vendarle ne bi vseh vrlih poslancev metali v isti koš in komu po nepotrebnem delali krivice, povejmo, da se je skupina poslancev znotraj LDS že leta 1993 zavzela tako za spremembe zakona o prekrških zoper javni red in mir kot za zakonsko izenačitev ponudnikov in odjemalcev spolnih storitev. Zakonska podlaga namreč že dolgo obstaja. Pri nas je od leta 1997 ta obrt, se pravi prostitutka oziroma prostitut, uvrščena v register poklicev.

Legalizacija oziroma zakonska ureditev prostitucije bi v prvi vrsti prispevala k večjemu nadzoru nad pritokom ilegalnih prostitutk z Vzhoda ter pripomogla k zajezitvi širjenja spolno prenosljivih bolezni in aidsa. Seveda pa je treba pred tem temeljito preučiti specifične razmere, ki vladajo na slovenskem trgu spolnih storitev. Ta naloga je bila že davnega aprila 2000 dodeljena posebni ekspertni skupini. Ker vloga koordinatorja dejavnosti ves čas visi v zraku, sta si stroka in politika problematiko podajali kot vroč kostanj. Edini konkretni premik se je zgodil novembra 2001, ko je bilo ustanovljeno društvo Ključ, center za boj proti trgovini z belim blagom, ki štiriindvajset ur na dan ponuja pomoč žrtvam trgovine z ljudmi. Tu so uvrščene tudi ženske, ki so bile v prostituiranje kakorkoli prisiljene in jih doslej ni bilo mogoče zaščititi, ker jim je grozil bodisi kazenski pregon, bodisi sodnik za prekrške.

Ocene slovenske policije se skladajo s splošno oceno, da se na milijon prebivalcev pojavlja približno 1500 prostitutk. V Sloveniji spolne storitve prostitutk koristi najmanj štirideset in največ šestdeset tisoč kolikor toliko stalnih klientov, kar statistično odgovarja petim do osmim odstotkom moških v starosti od 15 do 64 let. Izraženo v denarju, 3000 prostitutk v Sloveniji za spolne storitve kot obstoritvene dejavnosti letno ustvari promet v višini deset do petnajst milijonov evrov.

Gospodarska dejavnost kot vse ostale

Nemčija je denimo problematiko prostitucije rešila po nizozemskem vzoru, in sicer kmalu zatem, ko je Sodišče Evropske skupnosti s sedežem v Luksemburgu ugodilo pritožbi čeških in poljskih spolnih delavk na začasnem delu na Nizozemskem ter presodilo, da je prostitucija gospodarska dejavnost, enakovredna vsem ostalim gospodarskim dejavnostim.

Argumentov, da je prostitucija prepovedana oziroma vsaj družbeno nesprejemljiva, zavržena dejavnost in že zato ne more biti obravnavana kot ostale gospodarske dejavnosti, sodišče ni upoštevalo. Prostitucijo je označilo za pridobitno dejavnost, "v kateri izvajalec ugodi prošnji stranke v zameno za plačilo", in opozorilo, da se prostitucijo tolerira takorekoč v vseh članicah Evropske skupnosti.

V praksi to pomeni, da lahko tako nizozemske kot nemške prostitutke od konca leta 2001 svojo obrt opravljajo neodvisno od raznoraznih moralnih sodb, saj prostitucija sama po sebi ni več prekršek, kaj šele kaznivo dejanje, če seveda ni povezana z drugimi kriminalnimi dejavnostmi. Seksualne delavke, ki so bile še nedolgo tega često pod udarom zakonov, lahko zdaj na podlagi taistih zakonov uživajo ugodnosti državnega sistema socialnega zavarovanja.

Od 31. avgusta 2004 se policija in sodniki za prekrške v Sloveniji s prostitutkami ne ukvarjajo več, saj je prostitucija na srečo dekriminalizirana. Kaj to pomeni? To pomeni, da bi lahko o prostituciji naposled brez zadržkov spregovorile tudi akterke, v imenu katerih je bila dekriminalizacija izglasovana. Seveda, če bi jih kdo sploh kaj vprašal. In če bi jim kdo znal prisluhniti.