Spolno zdrava Slovenija

Kot kažejo izsledki nekaterih razpoložljivih raziskav, se v zadnjem času velika večina anketiranih Slovenk in Slovencev v glavnem strinja, da bi spolno vzgojo morali uvesti že v osnovne šole, obenem pa odločno zavračajo tezo, da verski nauk najbolje pojasni vprašanja o spolnosti. Znano je, da so moški med odraščanjem informacije o spolnosti največkrat nabirali v krogu prijateljev, drugo mesto pa so zasedle revije, časopisi in knjige. Ženske naj bi se o spolnosti prav tako najbolj izobrazile pri prijateljih in znancih (vendar opazno manj kot moški) ter v knjigah, s tem da so iz šole o seksu odnesle precej več kot moški. Ankete kažejo tudi, da se v slabi polovici slovenskih družin o spolnosti niso kaj prida pogovarjali, ne glede na spol pa drži, da če so o spolnosti že govorili, je bilo to pri moških – in še izraziteje pri ženskah – na nevtralen ali pozitiven način.

Spoznavanje telesa in užitkov, ki jih telo nudi v seksualnem pogledu, se tudi pri Slovenkah in Slovencih najbolj često začne s samozadovoljevanjem. Pred dvajsetimi leti je 29 odstotkov vprašanih odgovarjalo, da ne masturbira, 25 odstotkov pa da masturbira, a tega ne pove svojemu partnerju. Moški naj bi se najraje samozadovoljevali na stranišču, ženske pa v postelji. Po novejših raziskavah se občutno večji delež žensk (skoraj 40 odstotkov) kot moških (nekaj več kot 6 odstotkov) ni nikdar samozadovoljevalo. Pri ostalih je bila povprečna starost, ko so se začele samozadovoljevati, preko petnajst let in tako višja kot pri moških, ki so z masturbiranjem najpogosteje začenjali med desetim in dvanajstim letom.

Razlika obstaja tudi pri tistih, ki se še vedno samozadovoljujejo. Dobra polovica žensk, še enkrat več kot moških, tega ne počne, če pa že, potem se samozadovoljujejo manj kot enkrat mesečno, medtem ko večina moških masturbira večkrat mesečno, dobrih 15 odstotkov celo večkrat tedensko.

Skoraj polovica anketiranih Slovencev in Slovenk, starejših od 18 let, je s spolnimi odnosi začela med 16. in 18. letom, samo desetina pa med 13. in 15. letom. Med razlogi za prvi spolni odnos moški najpogosteje navajajo spolno poželenje. Pri ženskah je prvo mesto, pred radovednostjo, osvojila ljubezen, ki je pri moških na drugem mestu. V izraziti manjšini se med razloge za prvi seks kvalificirajo še dolgčas, prijateljstvo, vpliv vrstnikov, alkohol in mamila, kljubovanje staršem ter partnerjeva želja, zaradi katere so ženske pogosteje pristale na prvi spolni odnos. Kakorkoli že, skoraj tri četrtine vprašanih Slovencev in več kot 61 odstotkov Slovenk bi svojim otrokom privoščilo enako prvo spolno izkušnjo, kot so jo doživeli sami, kar pomeni, da svoj seksualni debi vrednotijo pozitivno. Razveseljivo je tudi, da velika večina anketirancev, dobrih 82 odstotkov, zaradi spolnih aktivnosti še ni imela zdravstvenih težav. Ostali, približno 14 odstotkov, so jih imeli enkrat, samo štirje odstotki pa večkrat. Če bo tudi v bodoče ostalo tako, se za spolno zdravje slovenskega volilnega telesa ne gre pretirano bati.