Čeprav so mu odsvetovali, si je Kirk Douglas za 100 let privoščil kozarček vodke!

Nedavno je zapisal, da se mora v večini zahvaliti svoji ženi Anne, saj je "dušo dvojčico" našel že pred 63 leti. Glede daril pravi, da niso potrebna, saj meni, da raje vrača drugim, kot pa da sprejema darila. Z ženo Anne vedno darujeta institucijam, ki jih podpirata preko njune fundacije. "Dajanje je sebično dejanje, ker se ob njem počutiš tako dobro," je nedavno zapisal. Lani sta za njegov 99. rojstni dan darovala 15 milijonov ameriških dolarjev (dobrih 14 milijonov evrov) ustanovi, ki skrbi za paciente z Alzheimerjevo boleznijo, ki je v bližini Los Angelesa.

Legendarni igralec je na svet prijokal v New Yorku 9. decembra leta 1916 kot Issur Danielovitch. Njegova starša sta bila judovska priseljenca iz beloruskega mesta Gomel. Družina se je nato preimenovala v Demsky, Kirk Douglas pa je postal, ko je med 2. svetovno vojno vstopil v mornarico.

Kot otrok je s starši in šestimi sestrami živel v pomanjkanju, zato je delavcem prodajal malice, kasneje je raznašal časopis – preden je postal igralec, naj bi Kirk zamenjal kar 40 služb. Zaradi velike želje, da bi postal igralec (igralec je želel postati že vse od vrtca naprej, ko je recitiral pesem The Red Robin of Spring in zaslišal prvi aplavz), ga je pod svoje okrilje vzela igralska akademija American Academy of Dramatic Arts v New Yorku, ki mu je namenila tudi štipendijo. Med študijem je spoznal fatalno hollywoodsko lepotico z zelenimi očmi in globokim glasom, Lauren Bacall, ki mu je pomagala pri začetkih kariere.

Ko so ZDA stopile v drugo svetovno vojno, se je Douglas odločil, da bo vstopil v mornarico, zaradi poškodb so ga odpustili tri leta pozneje. V avtobiografiji Resnica je zapisal, da mu je služenje v ameriški mornarici dalo fizično moč, gotovost, ambicioznost, vendar tudi sebičnost: "Vse kaskaderske vratolomnosti na filmu sem izvedel sam. Zdravnik me je ob nekem pregledu celo opozoril, da trpi moja hrbtenica." V knjigi je še dodal, da ni nikoli pozabil, da je v resnici Issur Danielovitch. Ko se je Kirk vrnil iz vojne, se je poročil s svojo sošolko Diano Hill, s katero ima dva sinova, igralca Michaela Douglasa in producenta Joela Douglasa, z Diano sta se ločila leta 1951.

V New Yorku je nato delal na radiu, nekaj dela je imel v gledališču, posnel pa je tudi nekaj reklam. Prvo hollywoodsko vlogo pa je dobil po zaslugi sošolke in nekdanje ljubimke Lauren Bacall – v noir filmu Nenavadna ljubezen Marthe Ivers (1946) je dobil eno vidnejših vlog. S filmom iz leta 1949 Champion pa je dobil prvo nominacijo za prestižno nagrado oskar. Sledile so vloge, v katerih je igral odločne in močne vloge. Najbolj znana vloga Kirka Douglasa je zagotovo Spartak, upodobil je slovitega slikarja Vincenta Van Gogha v filmu Lust for Life, ne moremo tudi mimo vesterna Osamljeni so pogumni ter romantične drame The Bad and the Beautiful. Svoj režiserski prvenec je doživel leta 1973 s filmom Scalawag.

Če se veliko govori o njegovih igralskih dosežkih, pa se veliko omenja tudi njegovo ljubezen Anne Buydens. Spoznal jo je leta 1953 na snemanju filma Dejanje ljubezni in z njo je skupaj že več kot 60 let: "Bila je čudovito lepa," se prvega srečanja z bodočo drugo ženo spominja igralec. Anne pa je njegovo prvo vabilo na zmenek celo zavrnila: "Čakal sem na odgovor, ko mi odgovori, da bo raje šla domov, si pripravila jajce in se spravila v posteljo." Anne je dejala, da noče biti še ena tistih deklet, ki se jo občasno "ponuca". Toda Kirk je vztrajal in leto kasneje sta se poročila. V zakonu sta se jima rodila producent Peter Douglas in igralec Eric Douglas, ki je leta 2004 umrl zaradi prevelika odmerka mamil.

Eden od razlogov, da se je Douglas vdal Hollywoodu, je bil tudi ta, da je bil brez denarja. Igralec je namreč menil, da ni ravno tip človeka za Hollywood. Njegova želja je bila, da ostane na odrskih deskah. Čeprav je imel drugačne želje, pa je tudi pred kamero veljal za igralca, ki je podrobno preučil vsako vlogo, svoj uspeh pa igralec pripisuje predanosti in trdni volji. V nekem intervjuju je dejal, da ni lahko biti star igralec: "Z leti izgubljam prijatelje, ki se ne morejo primerjati z igralci, ki delajo danes. Čas, ko sta bila z menoj Burt Lancaster in Frank Sinatra, je bil, se mi zdi, najboljši. Vsekakor ni lahko nositi bremena slave. Eni to breme nosijo lažje, drugi težje," je razmišljal.

Ko se je igralec oddaljil od Hollywooda, se je z ženo odločil, da bo pomagal drugim. V intervjuju je dejal, da ju z ženo poleg romantike veže tudi skupen cilj – pomagati ljudem: "Bratov nisem imel, le šest sester. Živeli smo ob železniški progi, na naša vrata so vsak večer trkali brezdomci. Čeprav nismo imeli dovolj niti za nas – saj sem bil kot deček pogosto lačen, jim je mati vendar vselej nekaj dala. In me naučila vrednosti pomoči drugim," je opisal svojo mladost.

Na filmskem platnu je znan po dramah, vesternih in vojnih filmih. Specializirana revija The Hollywood Reporter je med deset filmov, v katerih je nastopil in si jih je vredno ogledati, uvrstila Šampiona (1949), ki mu je prinesel mednarodno slavo in prvo nominacijo za oskarja ter filme Fant s trobento (1950), Ace in the Hole (1951), Detektivska zgodba (1951) in Mesto iluzij (1952), za katerega je dobil drugo nominacijo za igralskega oskarja.

Za nadaljnjih pet njegovih najboljših filmov je opredelila 20.000 milj pod morjem (1954) po istoimenski knjigi Julesa Verna, Slo po življenju (1956), v katerem je briljantno zaigral slikarja Vincenta van Gogha, kar mu je prineslo tretjo nominacijo za igralskega oskarja, Steze slave (1957) legendarnega Stanleyja Kubricka, Spartaka (1960) in klasični vestern Osamljeni so hrabri (1962).

Prestižnega kipca za najboljšo vlogo ni nikoli dobil, pač pa je leta 1996 prejel častnega oskarja za 50 let delovanja v filmski sredini. Ukvarjal se je tudi z režijo in producentstvom, največ pa sta se z ženo Anne posvečala filantropiji.

Nekaj Douglasovih citatov:


Da bi dosegli kar koli, morate biti dovolj pogumni, da doživite neuspeh.

Ne potrebujem kritika, da bi mi povedal, da sem igralec. Imam svoj način. Nihče ni moj šef in nikoli ni bil.

Proces učenja se nadaljuje do dneva, ko umreš.

Ljubezen ima več globine, ko se postaraš.

Očitno sem bil poreden fant ... Ja, ja, imel sem veliko žensk v svojem življenju.

Igranje je mladosten poklic.

Včasih te tisto, kar te veže, tudi osvobodi.

Ko postaneš zvezda se ne spremeniš, vsi drugi se spremenijo.

Če moram govoriti v javnosti, sem prestrašen.

Religija je povzročila veliko katastrof v svetu.

Moji otroci niso nikoli imeli prednosti, ki sem jih imel jaz. Rodil sem se v revščini.

Edina prednost, ki jo imam, ker sem judovskega porekla, je da sem lahko odkrito antisemitski.

Če želiš o človeku izvedeti dokaj veliko, samo pogledaš, s kom je poročen.