"Radi imamo filme, ki imajo svojstven, drugačen izraz in oster pogled ter iščejo realnosti tako v lokalnem kot širšem okolju," je na novinarski predstavitvi v Ljubljani povedala selektorica filmskega programa Varja Močnik. Rdeča nit letošnjega festivala bi po njenih besedah lahko bila, da živimo v svetu, v katerem ni treba pogledati daleč, da bi opazili, da ga obvladujejo "neke mračnjaške sile", ki teptajo človekovo dostojanstvo, na drugi strani pa majhne skupine in iniciative ter umetnost iščejo njegove ostanke.
Na sporedu bodo tako igrani kot dokumentarni filmi ter filmi, ki se gibljejo med obema zvrstema. Dokumentarci so po mnenju Močnikove še kako pomembni v današnjem času, ker raziskujejo svet, ki ga v medijskih poročilih ni mogoče videti.
Močno zastopane bodo tudi režiserke. Italijanka Alina Marazzi se bo predstavila s tremi filmi, med drugim z dokumentarcem o svoji mami Za samo eno uro s teboj in dokumentarcem o emancipaciji žensk v italijanski družbi Tudi vrtnice hočemo. Z žensko tematiko obarvan bo tudi prvenec Gora izraelske režiserke Yaelle Kayam, ki govori o osvoboditvi telesa in duha v tradicionalni družbi. Film Zora tretje režiserke Laile Pakalnina pa se, nasprotno, nanaša na zgodovino nekdanje Sovjetske zveze in njeno filmsko tradicijo.
Festivalske sekcije in lokacije ostajajo enake. Program na Manziolijevem trgu bo uvedel Ribji spev, v katerem portugalski avtor Joaquim Pinto portretira življenje ribičev v zelo neprijaznem okolju. Poleg Gore in Za samo eno uro s teboj bosta na platnu pod zvezdami prikazana še filma Jagnje etiopskega režiserja Yareda Zelekeja o tradicionalni družbi nekega oddaljenega sveta, V imenu ljubezni italijanskega režiserja Giuseppeja M. Gaudina o neapeljskem okolju in ženski, razpeti med širšo in ožjo družino, ter dokumentarec Flotel Evropa Vladimirja Tomića o migrantih in vojni v Jugoslaviji.
Zadnji film na Manziolijevem trgu bo posvečen 20-letni Slovenske kinoteke: videti bo mogoče Sence pozabljenih prednikov Sergeja Paradžanova iz leta 1965 na izvirnem 35-milimetrskem formatu.
Skozi selekcijo se je po besedah Močnikove izkazala tudi tematika migracij. Te se bodo dotikali filmi Destinacija Srbistan Želimirja Žilnika, Lampedusa Petra Schreinerja ter Amdul in Hamza srbskega režiserja Marka Grbe, ki bodo prikazani v sekciji Dobri sosedje. Med njimi je Močnikova kot zanimivega izpostavila še film 14 kolutov avtorjev iz 14 držav, ki so posneli kratke filme o svojem mestu.
Program je po selektoričinih besedah "zelo gost in raznolik". V njem bosta prostor našli tudi delavnici, za otroke in mlade bo poskrbljeno v smislu filmske vzgoje, med drugim s projekcijo domačega filma Čisto pravi gusar Antona Tomašiča iz leta 1987.
Festival, ki se je začel najprej s filmarji iz Afrike, Azije, Latinske Amerike in Vzhodne Evrope, se je skozi leta približal evropskemu filmu. Za letošnjo izvedbo je iz evropskega podprograma Media prejel podporo v višini 27.000 evrov, kljub temu pa avtorskih filmskih ustvarjalcev v Izoli ne bi bilo brez koproducentov, med katerimi je prvič goriški Kinoatelje, je povedala direktorica zavoda Otok Tanja Hladnik.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.