Film/TV

VIDEO: Režiser erotične Nimfomanke praznuje 60 let

Koebenhavn, 30. 04. 2016 09.08 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Kontroverzni danski režiser Lars von Trier praznuje 60 let. Von Trier, ki velja za enega najvplivnejših živečih filmskih režiserjev na svetu, s svojimi filmi že od Evropske trilogije navdušuje, šokira, preseneča in provocira.

Film Plesalka v temi je bil v Cannesu nagrajen z zlato palmo.
Film Plesalka v temi je bil v Cannesu nagrajen z zlato palmo. FOTO: Reuters
Med najbolj najbolj znane filme zanimivega danskega režiserja Larsa von Trierja spadajo Evropa, Lom valov, Idioti, Plesalka v temi, Dogville, Antikrist in Nimfomanka. Trier zagotovo velja za enega najvplivnejših živečih filmskih režiserjev na svetu.

Lars Von Trier, rojen leta 1956 v Koebenhavnu, se je na začetku kariere za časa študija na Danski nacionalni filmski šoli posvečal krajšim formam. Njegov prvi kratkometražec je bil Vrtnar orhidej (1977), omeniti pa velja še delo Nokturno (1980) ter diplomski film Slike osvoboditve (1982).

Prvi celovečerec Element zločina je von Trier posnel leta 1984 in se z njim predstavil na filmskem festivalu v Cannesu, kjer je zbudil veliko pozornosti in prejel tehnično nagrado festivala. Element zločina je bil prvi film njegove Evropske trilogije, v katero sodita še Epidemija (1987) in Evropa (1991). Von Trier je nato ustvaril televizijsko serijo Kraljestvo.

Leta 1995 je režiser s Thomasom Vinterbergom spisal manifest za razvoj filmskega gibanja Dogma 95. Z njim sta pozivala k vrnitvi k nedolžnosti filmskega ustvarjanja. Med drugim je promoviral snemanje "iz roke" ter prepoved časovnih in geografskih odtujitev. Po principu dogme je von Trier posnel le film Idioti (1998).

Idioti so bili sicer drugi film iz režiserjeve t.i. Trilogije zlatega srca, v katero sodita še filma Lom valov (1996) in Plesalka v temi (2000). Muzikal z Björk je bil v Cannesu nagrajen z zlato palmo. Film je v Kraljevem narodnem gledališču v Koebenhavnu zaživel tudi kot opera.

Leta 2003 je von Trier skupaj z Jorgenom Lethom posnel dokumentarni film Pet preprek ter v sklopu napovedane Ameriške trilogije še pri Brechtu navdahnjen film Dogville (2003) z Nicole Kidman. Dve leti zatem mu je sledil drugi del – Manderlay (2005).

Mnenja so se kresala ob eksplicitnih scenah seksualnega nasilja v filmu Antikrist (2009), v katerem v glavnih vlogah zakoncev, ki jima umre sin, nastopata Charlotte Gainsbourg in Willem Dafoe. Von Trier je za film prejel več nagrad, med njimi nordijsko filmsko nagrado.

Tudi Nimfomanka je bila zelo odmevna v svetu, tako med kritiki kot oboževalci.
Tudi Nimfomanka je bila zelo odmevna v svetu, tako med kritiki kot oboževalci. FOTO: Arhiv filma

V Cannesu, kjer je Von Trier zaslovel in je bil vedno dobro sprejet, je ob predstavitvi filma Melanholija s Kirsten Dunst v glavni vlogi leta 2011 poskrbel za škandal. S filmskega festivala so ga pregnali, ker je izjavil, da razume Hitlerja in z njim celo simpatizira. Von Trier se je kasneje za izjave opravičil.

Dunstova je v Cannesu prejela nagrado za igro, Melanholija pa je med drugimi postala evropski film leta 2011. Po obdelavi depresije in konca sveta se je Von Trier lotil Nimfomanke (2013). Film z Gainsbourgovo v glavni vlogi je bil posnet v dveh delih in je med drugim ponovno šokiral s prizori seksa.

Von Trier s svojimi deli tako v kritiških krogih kot med gledalci vselej zbudi veliko zanimanja. Nagrad, ki jih je skupaj s sodelavci prejel za svoje filme, se je nabralo blizu sto. A mnenja o njegovem delu ostajajo deljena: določeni kritiki njegova dela predstavljajo kot filmske mejnike, drugi so vedno znova ogorčeni, a kljub vsemu komaj čakajo, česa se bo Von Trier lotil v prihodnje.

Režiser je sicer vselej veljal za posebneža. Periodično se sooča z depresijo in ima različne fobije, med drugim ga je neizmerno strah letenja. Tako se na primer v Cannes z Danske poda kar z avtom. V nekem intervjuju je dejal: "V osnovi me je v življenju strah vsega, razen ustvarjanja filmov."

 

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

nenajdem
30. 04. 2016 15.13
-1
menda vreme bo