Zdi se, da oboževalci filma Titanik, ki je na velika platna prišel decembra leta 1997, v naše kinematografe pa 8. januarja 1998, še vedno ne morejo preboleti tragičnega konca. Tako se še 20 let kasneje odvijajo vnete debate o tem, ali je bilo na vratih, na katerih je plavala Rose, dovolj prostora tudi za Jacka ali ne, in zakaj za vraga Rose ni naredila prostora zanj.
"Odgovor je zelo preprost. Ker na strani 147 scenarija piše, da Jack umre. Zelo preprosto. Seveda je bila to umetniška izbira, zadeva je bila dovolj velika, da njo drži, oba pa ne," je pojasnil režiser filmske klasike James Cameron.
Dodal je, da se mu zdi precej neumno, da ljudje še 20 let po filmu razpravljajo o fizikalnih zakonitostih. A oboževalci vseeno ne odnehajo. Temu vprašanju so epizodo posvetili tudi v oddaji Razbijalci mitov (Mythbusters).
"Ampak vse to dokazuje, da je film tako uspešno priljubil Jacka gledlacem, da jih še vedno boli, da je moral umreti. A če bi preživel, konec filma ne bi imel smisla. Film govori o smrti in ločitvi – moral je umreti. Tako da bi umrl v vsakem primeru. Temu se reče umetnost, stvari se zgodijo iz umetniških razlogov, ne fizikalnih zakonitosti," je dejal.
Cameron sicer stoji za svojim prepričanjem. "Ker je bila na vratih sama, to pomeni, da se niso potopila v vodo, in bi tako lahko v tako ledeni vodi preživela tri ure. Jack takrat ni vedel, da jo bo rešilni čoln pobral že čez eno uro. Takrat smo verjeli, in še vedno, da je bilo edino tako mogoče preživeti," je pojasnil. Torej ni zanikal, da ni bilo na vratih prostora za oba, temveč pojasnil, da če bi oba zlezla na njih, ne bi mogla preživeti zaradi podhladitve, ker bi se zaradi teže preveč potopila v vodo.
Kakorkoli, kot pravi Cameron, Jack je moral umreti, a na srečo lahko vedno oživi za tiste tri ure, ko si znova in znova predvajamo legendarni film, ki 19. decembra slavi 20 let.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.