Film/TV

Slovenci smo včasih drli v kina, a nato smo velikemu platnu obrnili hrbet

Ljubljana, 08. 02. 2016 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Lina Eržen
Komentarji
225

Kdaj smo Slovenci od osamosvojitve naprej najbolj množično drli v kina? Ko je leta 1998 igral Titanik. Nato pa smo pred približno petimi leti velikemu platnu naenkrat obrnili hrbet. Res je, da lahko danes filme gledamo tudi drugače. A tako izrazitega padca obiskanosti na tujem ni bilo.

Titanik je pri nas v kina privabil skoraj dvakrat več gledalcev kot drug najbolj gledan film - Avatar. Pred desetimi leti pa se je začela obiskanost kinematografov nenadoma zmanjševati.
Titanik je pri nas v kina privabil skoraj dvakrat več gledalcev kot drug najbolj gledan film - Avatar. Pred desetimi leti pa se je začela obiskanost kinematografov nenadoma zmanjševati. FOTO: Blitz Film
Padec v tujini ni bil tako velik 

"Sigurno smo tukaj nekaj posebnega," razmišlja Simon Popek, pomočnik direktorja kulturno-umetniškega programa Cankarjevega doma. "Če pogledamo ostala evropska mesta – pa ne samo Pariza in Londona. Lahko se obrnemo k vzhodni Evropi – k Pragi, Bratislavi, baltskim državam ... Tam ljudje še hodijo v kino." Ker je mogoče danes filme gledati še kako drugače, je njihova obiskanost nekoliko padla povsod. Ampak takšnega padca, kot je bil pri nas, ni bilo. "Če je bil včasih standard, da uspešen hollywoodski film pritegne od 60 do 80 tisoč obiskovalcev, jih zdaj pritegne mogoče 15 tisoč. 15 tisoč je že uspeh. Večina ima tam po 5, 6 tisoč gledalcev. Celo Vojna zvezd, ki povsod po svetu podira rekorde, pri nas verjetno ne bo premagala meje 100 tisoč gledalcev. Ne spomnim se, kdaj je sploh zadnji film prestopil to mejo. Včasih pa so ga tudi slovenski. Recimo Petelinji zajtrk." Ta je imel pred devetimi leti 183.269 gledalcev. Leta 2014 (podatkov za 2015 še ni) pa je bil najbolj gledan film – animacija Rio 2. In imel je samo 66.142 gledalcev. 

Kulturo obiskovanja kinematografov je treba ljudem najprej privzgojiti, nato pa jo spodbujati in negovati. Če se kinematograf več ne trudi pridobiti gledalce, je teh počasi vse manj.
Kulturo obiskovanja kinematografov je treba ljudem najprej privzgojiti, nato pa jo spodbujati in negovati. Če se kinematograf več ne trudi pridobiti gledalce, je teh počasi vse manj. FOTO: Blitz
Ko nekateri zaspijo …

Tako strm padec, kot se je zgodil pred nekaj leti, smo enkrat že videli. Ob osamosvojitvi. Distribucijski kanali so prej potekali prek Beograda in dokler jih niso prevzeli naši distributerji, v kinu nekaj časa ni bilo vseh svetovnih uspešnic. Ljudje torej kinu ne obrnejo hrbta samo zato, ker lahko večino filmov pogledajo tudi udobno zleknjeni pred računalnikom ali televizijo. Pri nas je šlo za splet več dejavnikov, meni Janko Čretnik iz podjetja za distribucijo Fivia Cenex. Tudi to, da je naš največji prikazovalec filmov zaspal. "Bilo bi zelo dobrodošlo, če bi imel ljubljanski Kolosej konkurenco," pravi. "To, kako dobro mu gre, vpliva na gledanost po celi državi. Mediji več pišejo o filmih, ki se dobro odrežejo v prestolnici, in to spodbudi gledanost povsod drugod." Vrh tega obiskovalci ljubljanskega Koloseja predstavljajo kar 30 odstotkov vseh slovenskih gledalcev. Na drugem mestu je celjski Cineplexx z 12 odstotki. Zato se že to, da jih je naenkrat manj, drastično pozna na številki za celo državo.

Za gledalce se je treba truditi

Tudi zato, ker je konkurenca zaspala, se je ekipa ljubljanskega Kina Bežigrad temu odločila vdahniti novo življenje. "Ni dovolj, da film samo pokažeš," je prepričan vodja Denis Vehabović. "Bistveno je, da skrbiš, da se gledalec vedno dobro počuti. Pri tem ne smeš zaspati. Mi veliko delamo na tem, da je pri vsakem filmu še neko dogajanje zraven. Da damo ljudem nekaj več." Organizirati moraš doživetje, ki je boljše od tega, da film pogledaš na računalniku ali televiziji. "Saj vsak nekaj gledalcev pritegne sam po sebi. Če jih želiš več, pa moraš nekaj narediti. Tako smo pri Vojni zvezd oblekli človeka v Dartha Vaderja in ga poslali v center mesta. Video je imel 60 tisoč ogledov. Potem smo šli z njim na oddajo Svet na Kanalu A in ta dan smo dobili okoli 400 rezervacij za vstopnice. Odločili pa smo se tudi recimo, da pred filmi ne vrtimo reklam, znižali smo cene vstopnic in kokic."  

"V državah, kjer je domača filmska industrija bolj razvita, so tudi rezultati gledanosti vseh filmov veliko boljši. Če domači film dela rezultate, potem vsi filmi delajo rezultate," pravi distributer Janko Čretnik.
"V državah, kjer je domača filmska industrija bolj razvita, so tudi rezultati gledanosti vseh filmov veliko boljši. Če domači film dela rezultate, potem vsi filmi delajo rezultate," pravi distributer Janko Čretnik. FOTO: Arhiv filma
Najprej zastarela tehnologija - nato še spor

Ko se je leta 2001 odprl Kolosej, smo imeli nekaj let Slovenci zlato dobo obiskanosti kinematografov. Ta je bila do 2005 po več kot milijon in pol gledalcev na leto. Danes je malo več kot 550 tisoč. Padec je bil tudi posledica tega, da smo zaspali pri tehnologiji, pove Čretnik. "35-milimetrski trak se je umaknil in prišle so digitalne kopije, naši prikazovalci pa na to niso bili pripravljeni." To se je potem uredilo. "Ampak nato je velik padec povzročil še spor med Kolosejem in Blitzem (drugim podjetjem za distribucijo filmov op. a.). Tukaj je Blitz precej zaslužen za tak padec." In če ne bi posredoval Cankarjev dom, bi bilo tako kot po osamosvojitvi. Nekaj časa bi bila Ljubljana edina prestolnica na svetu, kjer v kinematografih ne bi vrteli največjih uspešnic, kot sta bili Medzvezdje ali Hobit. "Šlo je za nenavadno situacijo," se spominja Popek. "To ni normalna situacija, da kulturni center vrti blockbusterje. Čisto konkretno je bilo pri Medzvezdju v enem tednu treba gledalce, ki sicer ne hodijo gledati filme v Cankarjev dom, obvestiti, da si ga sedaj tu lahko ogledajo." Pa še prostora, da bi ga vrteli več kot teden dni, ni bilo. "Takrat so bili Ljubljančani prisiljeni hoditi takšne filme gledati v Kranj." In mnogi so si enostavno poiskali druge načine zabave.

Nekateri kinematografi so začeli tudi podcenjevati občinstvo. Nehali so vrteti kvalitetno hollywoodsko produkcijo, kot so filmi Clinta Eastwooda.
Nekateri kinematografi so začeli tudi podcenjevati občinstvo. Nehali so vrteti kvalitetno hollywoodsko produkcijo, kot so filmi Clinta Eastwooda. FOTO: Reuters
Pomembno je vzgajati in spodbujati

Slovenski komercialni kinematografi so tudi začeli svoje občinstvo podcenjevati, meni Popek. "Ker zadnjih pet ali deset let v multipleksih ne samo, da ni bilo evropskih filmov ali filmov ameriške neodvisne produkcije. Tudi kvalitetnega Hollywooda ni bilo več. Nisi več videl filma Clinta Eastwooda in podobnih hollywoodskih režiserjev. Dejansko je šlo za poneumljanje." Poudarja, da gre sploh pri zahtevnejšem filmu vedno tudi za proces nenehnega vzgajanja ljudi, da lahko v njem sploh uživajo. Otroke pa je treba vzgojiti, da kino sploh vzljubijo. "Mi starejši si tega več ne znamo predstavljati. Za nas je bil kino edini način, da si videl film. Danes pa – če jaz sina ne bi vozil v kino, on niti ne bi vedel, da obstaja." Enako je treba že otrokom privzgojiti spoštovanje do avtorskih pravic, dodaja Čretnik. "Imamo pa to, da učitelj v šolo prinese dvd s piratsko kopijo filma." In privzgojiti bi morali tudi zavedanje, da je treba podpirati ustvarjalce. "V državah, kjer je domača filmska industrija bolj razvita, so tudi rezultati gledanosti vseh filmov veliko boljši. Če domači film dela rezultate, potem vsi filmi delajo rezultate," poudarja distributer. Primer so francoska, češka, poljska kinematografija. V teh državah spoštujejo svoje ustvarjalce in si želijo, da bi ti ustvarjali čim bolj plodovito. Zato je tam filmska kultura bolj razvita in ljudje toliko raje gledajo čisto vse filme. Pri nas pa so najbolj priljubljeni tisti za otroke in mladino. Sploh animacije. Od osamosvojitve do leta 2014 so bili najbolj gledani naslednji filmi:

Najraje imamo filme za otroke in mladino, sploh animirane. In pa epopeje, kot sta Jurski park ali Troja.
Najraje imamo filme za otroke in mladino, sploh animirane. In pa epopeje, kot sta Jurski park ali Troja. FOTO: Arhiv filma

1. Titanik (1998) - 411.373 gledalcev

2. Avatar (2009) – 252.646 gledalcev

3. Gremo mi po svoje (2010) – 208.646 gledalcev

4. Smrkci (2011) – 208.180 gledalcev

5. Ledena doba 3 (2009) – 205.108 gledalcev

6. Troja (2004) – 187.507 gledalcev

7. Petelinji zajtrk (2007) – 183.269 gledalcev

8. Ledena doba 4 (2012) – 182.168 gledalcev

9. Harry Potter in kamen modrosti (2001) – 174.014 gledalcev

10. Jurski park (1993) – 167.728 gledalcev

Imamo bolj evropski kot ameriški okus, pravijo sogovorniki. A kot družba bi lahko več naredili za spodbujanje kulture uživanja v filmu in kinu.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (225)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Click321
13. 08. 2016 14.30
+1
Sem spodaj bral te komentarje. vi bi kar za 3€ na vstopnico gledali film. je en napisal, da bi zato lahko bila hrana dražja al nekaj.... očitno se večina ne zaveda, da kinematograf dobi 50% ali še manj od kinovstopnice, ki jo kupi, preostanek gre lokalnemu distributerju, ki pobere od 50-60%, presotanek, torej samo 30-40 odsotkov pa gre hollywodskemu distributerju. mislite, da je tako zelo enostavna računica? večina hollywoodskih filmov si produkcijske in marketing proračune pokrije šele, ko nastopijo druge oblike distribucije in licenciranja (merchandising, blu-ray-dvd distr., TV sindikacija, licenciranje letalskim družbam itd...)... je pa lahko čisto vsak filmski storkovnjak, nihče pa ne pogleda biznis plati, vi mislite, da je filmska industrija rdeči križ al kaj? valda bojo delal filme za to, da jih bodo prodal. drugač firma propade, enostavna ekonomika.
Click321
13. 08. 2016 14.33
+da ima hollywood več od ameriške distribucije, kot od preostalega sveta ravno zaradi teh deljenj z lokalnimi distributerji.
asdfghjklqwertz
10. 02. 2016 15.02
Kak je te lehko petelinji zejtrk med top 10 pri nas, ko pa tričetrt slovencof jamra, ka nič ne razmijo? Očitno je ne tak hudo, kak gučijo.
Praškovarit
10. 02. 2016 14.00
+2
a ni škoda Koloseja. na začetku je bilo res vse polno ljudi. res bi lahko kakšno čistačico še nabavli, včasih je bilo vse spucano. pa karte znižali. men se res trapasto zdi 20 € dat za en film al pa risanko, če grem z otroci.enostavno nimam, pa bi rada šla
Praškovarit
10. 02. 2016 13.52
ja čudn a ne, če se vse zastojn zdej dol dobi
luna007
09. 02. 2016 09.13
+2
V Kolosej ne hodmo več, ker je res v slabem stanju, vse zanemarjeno, pa nobenga ne briga kako se majo gledalci. Nazadnje ko smo šli tja, so se enkrat med celo predstavo eni mulci not švercali čez spodnja vrata in se klicali po mobitelu in smejal..pa noben ni ukrepal! Drugič ko smo bli, so se pa eni otroci igrali spodaj pod platnom in vpil cel film. Ukrepali so edino gledalci, ki so vpil, da naj že kdo odpelje otroke ven, če ne morjo sedet in gledat.
Sentis
09. 02. 2016 08.41
+7
Ne razumem zakaj imajo raje prazne dvorane, kot pa da bi spustili cene vstopnic. Na ta način bi dvorane napolnili, stroški bi ostali enaki, dobiček bi se večal. A ne, pri nas imajo raje prazne dvorane, filme predvajajo za tisto pešico ljudi.
bb5a
09. 02. 2016 08.36
+4
Ja včas je folk tud na morje hodu, pa smučat tud... zdej se pa hladijo v lavorju in se dričajo na prvem hribu v bližini...
LordKEK
09. 02. 2016 08.05
+6
Kolosej je cisto navadna beznica. Vse umazano, zanemarjeno. Cena ene vode pa kot da jo z gondolo pripeljejo gor.
LordKEK
09. 02. 2016 08.06
-1
Pol da se en zraven mene cel film cmoka z cipsom po ustih. NE HVALA
Click321
13. 08. 2016 14.34
pojdi v Cineplexx, tam je nekaj popolnoma drugega. ljubljančani sploh ne veste, kaj je to kino.
esteller
08. 02. 2016 21.38
+36
Vstopnice in hrana/pijača so daleč predragi za slovenske razmere. In ne, ne gre se za to, da sem škrta, ampak potemtakem raje grem namesto v kino vsak mesec, vsak drugi mesec v gledališče ali na nek šov, pa dam ta denar kakemu slovenskemu umetniku :) Film pa doma zloadam :) evo.
PejtGaPogledatBrane
08. 02. 2016 21.06
+32
...prideš domov, vzameš daljinca in začneš (normalno) pri 1...šaltaš do 80...in to je to! Domača tv škatla ima vse SATIRA (politika), GROZLJIVKA (teroristi), KOMEDIJA (Andrej Stare), TRILER (prometni zamaški, kljub zagotovitvam Darsa, da bo vse okej), DRAMA (Ronaldo, Messi), ROMANTIČNA KOMEDIJA (Faki in Maruša), ZNANSTVENA FANTASTIKA (rešitev Peka), AKCIJA (lov na roparje draguljarne v Ljubljani). vzameš poli in kumarce pa čekiraš...ko imaš vsega dovolj, greš na wc...se olajšaš in zaspiš. Zjutraj te čaka še en TRILER, na šihtu.
valjhunsinkajtimara
08. 02. 2016 21.09
+0
Jahhh.... Ta konformizen razvrednoti film. J fajn filling it v kino (dober kino, ne kulusej)... Večji dogodek.
valjhunsinkajtimara
08. 02. 2016 21.04
+2
Sam obiskujem kino dvor, kinoteko in Bežigrad.... Višji nivo kulture zaposlenih, higijene in filmov.
PujsTekaTeka
08. 02. 2016 21.04
+9
Za naše 4 člane vstopnina in kokice nikoli ne pridejo pod 20 eur kar je mnogo predrago, še posebej če sediš še na kokicah od prejšnje izmene kot v Koloseju. Sem pa prijetno presenečen nad kinom Bežigrad.
valjhunsinkajtimara
08. 02. 2016 21.01
+6
Glavna krivda gre koloseju. Bres higijene, sami nemotivirani študenti namesto zaposlenih in visoke cene
ggzz
08. 02. 2016 20.39
+8
previsoka cena za en klinc kino dvorane, zelo enostavno
nevica
08. 02. 2016 19.43
+8
Kolosej v Ljubljani je popolnoma zanemarjen, človeka je kar groza, ko se prižgejo luči pogledati kje sedi. Predvsem pa je v dvoranah hrup, ki je nad še znosnim. Človek z srčnim spodbujevalcem tvega življenje v takih dvoranah.
Hellraiser
08. 02. 2016 19.41
+12
Ja kdo bo pa hodil če so še študentske vstopnice drage.. 4.5€.. To je študnetsko kosilo pa še kak corn-flakes v študenta
exkaajla
08. 02. 2016 19.30
+1
strinjam se da je cena vstopnice malenkost predraga,vendar se pa ne strinjam z določenimi idio..ti primitivneži,ki trdijo da je slaba izbira filmov razlog za ne obiskanost kinematografov...veliko slabše filme in nekvalitetne so tudi včasih delali pa nas ni nic motilo,veliko vecje guzve in vec cmokanja je bilo vcasih pa nas tudi to ni motilo.nekateri pozabljate nekateri pa niste imeli niti priložnosti spoznati čar ki ga predstavljajo kinematografi...to je bil kraj kjer so se ljudje radi zbirali,kjer so imeli možnost tudi koga spoznati,koga peljati na zmenek,se zabavati in se marsikaj drugega poleg gledanja filmov.Na žalost ljudje niso več tako družabni in dosti njih niti nima priložnosti koga odpeljati v kino,ker so sami tako nedružabni in nesposobni ter mislijo da so taki frajerji ko sedijo za računalnikom in delijo brezvezne komentarje,v resnici so pa osamljeni in lažejo sami sebi da je veliko boljse gledati film doma kokr v kinu....
Ate_ist
08. 02. 2016 19.23
+17
cena vstopnice je glavni krivec nizkega števila obiskovalcev. Požrešnost distributerjev je pognala ljudi iz kino dvoran. Tudi sam si raje ogledam 101. Policijsko akademijo na TV kot pa da plačam oderuško ceno, še posebno, ko je potrebno v kino peljati 5 člansko družino.
Dipling
08. 02. 2016 19.17
+3
Cineplexx v Sloveniji. Za spektakle je Imax Zagreb.
Click321
13. 08. 2016 14.39
Cineplexx, tam je nekaj popolnoma drugega. ljubljančani sploh ne vejo kaj je to kino.
A.C.M
08. 02. 2016 19.11
-7
Razen Star wars letos ravno ni bilo neke izbire, da bi hodil po kinih...
valjhunsinkajtimara
08. 02. 2016 21.02
-4
Star wars je podn od filma. Očitno si obiskovalec koloseju in pivec poceni piva.