Film/TV

Študenti AGRFT premierno predstavili svoje kratke diplomske filme

Ljubljana, 26. 10. 2016 13.13 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min

Študenti AGRFT študijskega leta 2015/2016 so s svojimi filmi zelo pohiteli. Po navadi jih namreč predstavijo šele februarja, tokrat pa smo si jih lahko ogledali že konec oktobra. Še posebno naporno leto pa je imel August Adrian Braatz, saj je poleg lastnega filma, delal tudi glasbo za svoje sošolce in sošolke.

August Adrian Braatz je inspiracijo za svoj kratki film Oropana duša dobil ob kraji kolesa.
August Adrian Braatz je inspiracijo za svoj kratki film Oropana duša dobil ob kraji kolesa. FOTO: Miro Majcen
Na premierni projekciji kratkih diplomskih filmov študentov AGRFT smo si ogledali filme: Šum v režiji Ize Skok, Slasten gnus v režiji Mihe Možina, Misli v režiji Roka Hvale, Jogi in škatla v režiji Arona Horvatha in Oropana duša v režiji Augusta Adriana Braatza. Filme so sicer študentje pripravljali že od drugega letnika dalje. V 2. so pisali scenarij, po njegovi potrditvi pa so v tretjem že začeli s predprodukcijo.

Še posebno naporno leto je imel August Adrian Braatz, saj je poleg lastnega filma, pomagal tudi pri ustvarjanju drugih. "To leto je bilo res hektično. Na srečo sem jaz kot zadnji snemal film, zato sem tudi lahko delal glasbo za sošolce in sošolke, sicer tega ne bi mogel narediti. Za en film sem naredil tudi po 40 skladb. Sem pa zelo zadovoljen, da sem lahko to naredil, predvsem zaradi izkušenj, ker res želim delati tudi v tem. Filmska glasba me namreč zelo zanima. Najtežje mi jo je bilo delati zase, ker sem velik kritik. Drugim je mogoče zelo všeč, ker meni ni toliko, pri sebi je pa to težje. Na srečo sem imel nekatere svoje komade že prej pripravljene in sem jih samo obdelal in dodelal. Kljub temu pa sem imel tudi po 30 različnih verzij za eno pesem," nam je razkril Braatz.

Braatz je inspiracijo za svoj kratki film Oropana duša dobil ob kraji kolesa. "Vsem mojim prijateljem so že ukradli kolo, ko so ga še meni, sem pa pomislil, kaj če bi naredil zgodbo o nekomu, ki krade kolesa, saj je to tu zelo aktualno, in o tem, da bi tat imel en fetiš, povezan s tatvino, da ne bi kradel samo zaradi denarja," nam je zaupal Braatz.

August Adrian si je zelo veliko dela nakopal tudi s številnimi lokacijami, ki jih je imel daleč največ od vseh. "Rekli so mi, da je moj projekt nemogoče izpeljati, a nekako nam je uspelo," nam je povedal Braatz, ki je k sodelovanju pri filmu pritegnil tudi Iva Bana in Barbaro Žefran. "Z Banom in Žefranovo sem delal pri televizijski drami in tam smo se spoprijateljili. Zelo dobro smo se razumeli. Rad sem delal z njima. Ko sem ju povabil k projektu, sta bila takoj za. Meni je bilo super delati z nekom, ki je tako izkušen in ve več od mene. Lahko sta uresničila mojo vizijo. Razumela sta, kaj hočem, ni bilo nobene podrejenosti ali nadrejenosti, vsi smo bili na istem nivoju, tako, da je bilo res super delati. Tudi mlajši igralci, ki so trenutno še na fakulteti, so se super odrezali. Res imamo kvalitetne mlade igralce. Eden od njih je na snemanje celo prišel s poškodovano nogo. Kljub poškodbi je prišepal na sceno in super odigral svojo vlogo," nam je dejal Braatz, ki je moral zaradi velikega števila igralcev v obzir vzeti tudi usklajevanje urnikov. "Direktor filma Boštjan Ložar je to res super splaniral skupaj s producentko Nino Robnik iz AGRFT-ja," je sodelavca pohvalil August Adrian.

Veliko sreče pa so imeli tudi z vremenom. "Nujno smo potrebovali sončno vreme, za teden, ko smo snemali, pa je bil za cel teden napovedan dež. Na srečo ga ni bilo, ko smo na zadnji snemalni dan ob 12. uri nehali snemati, pa je začelo deževati," nam je dejal Braatz.

August Adrian namerava film zdaj pošiljati na festivale. Trenutno se sicer dogovarja za snemanje še enega glasbenega videospota, piše pa že tudi scenarij za naslednji kratek film. Braatz ima sicer film v krvi, saj sta oba njegova starša režiserja, ni pa se takoj odločil za ta poklic, saj se zaveda, da to ni lahko življenje, a na koncu kljub vsemu ni mogel ubežati temu. "Zdi se mi zabavno. Uživam v tem, ko gledam, kako igralci igrajo pred mano, kako ustvariš neki svoj svet. Rad bi živel čim več različnih likov, za kar se mi zdi film še najboljši medij," svojo odločitev za ta poklic pojasnjuje Braatz. V prihodnosti si želi dobiti možnost za celovečerni film. Še pred tem pa oditi na magisterij v Nemčijo ali Avstrijo, saj je na pol Nemec. Hollywooda sicer ne bi takoj zavrnil, ni pa hollywoodski film tisto, k čemur stremi. Raje ima namreč evropski film, na meji med art filmom in komercialnim filmom. Svoje avtorske filme pa bi najraje delal v slovensko-nemški koprodukciji.

Predstavitve filmov se je udeležil tudi režiser Marko Naberšnik in klaviaturist skupine Siddharta Tomaž Okroglič Rous.Oba sta bila nad njimi navdušena.

Naberšnik je sicer nekaj zgodb že poznal preko dela s študenti na AGRFT. "Filmi, ki smo jih danes videli, dokazujejo avtorstvo, izjemnost in individualnost naših študentov in lahko jim samo čestitam ob tej priložnosti," nam je dejal režiser. Z vsakim od njih bi tudi z veseljem sodeloval. "Vsak izmed študentov nosi v sebi nekaj, kar me navdihuje in upam, da jih bom lahko povabil k svojim projektom. Vesel bom tudi, če se bodo oni name kdaj obrnili po kakšen nasvet," nam je dejal Naberšnik, vsem študentom pa na srce položil, da morajo vztrajati in da ne smejo izgubiti volje ter da naj gredo čim prej po akademiji k projektom in filmom. "Prostor je za vsakogar. Veliko je medijev in distribucijskih kanalov, tako da lahko vsak pokaže svoje," poudarja Naberšnik. Marko se za prihodnost slovenskega filma, vsaj kar se tiče avtorstva, ne boji. "Letošnji Festival slovenskega filma je dokazal in pokazal, kaj vse obstaja tudi izven uradnih inštitucij, tudi znotraj uradnih inštitucij nastajajo dobre stvari, tehnika je vse bolj dostopna, mlade generacije lahko vse hitreje pridejo do svojega avtorskega filma. Za slovenski film se tako ni za bati, bi si pa želel, da bi imel institucionalno malo več podpore in da bi lahko delali v čim bolj urejenih razmerah. Eno je gverila, na dolgi rok pa je dobro imeti tudi urejene razmere. Nastavki so. Upam, da bo kulturna politika tako modra, da bo v prihodnosti to samo še okrepila," nam je dejal Naberšnik, ki poleg režiranja serije Usodno vino, pripravlja tudi novi celovečerni film, dramedijo, z naslovom Slovenija, Avstralija in jutri ves svet, ki ga bo pri nas moč prvič videti na naslednjem Festivalu slovenskega filma, kasneje pa tudi v kinematografih.

Marko Naberšnik
Marko Naberšnik FOTO: Miro Majcen

Tomaž slovenske filme tudi sicer obožuje, tokrat pa si je še s posebnim zanimanjem ogledal deli Braatza in Horvatha, ki sta naredila tudi novi videospot za Siddhartino pesem Do konca. "Mislim, da so stereotipi o slovenskem filmu popolnoma nepravični," nam je dejal glasbenik, glede na videno pa je prepričan, da se v prihodnosti glede kreativnosti nimamo česa bati. Druga stvar je sam film. "Pri filmu je vse odvisno od denarja. Če bo denar, bodo tudi filmi, če ne, jih pa ne bo. Sklepam sicer, da bodo ti ljudje bolj odhajali ven," nam je povedal Tomaž. Glasbeniku je bilo všeč vseh pet filmov, še posebno zanimiva pa sta se mu zdela filma Misli in Slasten gnus. "Pri filmu Misli me je presenetilo to, da se že na tem študentskem nivoju dela takšna produkcija," nam je povedal glasbenik. Všeč so mu bili tudi podtoni, saj tega v 'mainstream' produkciji ni. "Veselilo me je, da sem videl tudi filmski jezik, da niso bile samo zgodbe," nam je še dejal Tomaž, mladim avtorjem pa zaželel, da bi lahko v prihodnje pokazali še veliko svojih zgodb. 

Tiste, ki so jih naredili za diplomsko nalogo, bodo zainteresiranim (znova) pokazali danes v Kinu Bežigrad.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.