VIDEO: Dežela La La: film o sanjačih, ki ju poganjajo neizmerne sanje

Fant sreča dekle in skupaj stremita k dogodkom, ki bi jima v mestu zvezd spremenili življenje – zaplet pa uhaja normam vsakdana in nas, prekipevajoč od pesmi in plesa, vodi skozi ljubezensko zgodbo med jazzovskim pianistom in nadobudno igralko. Film je hkrati oda blišču in čustvenosti filmskih klasik, ljubezensko pismo Los Angelesu nič kaj skromnih sanj, in razpoznavno sodobna romanca, v kateri pod režijsko taktirko scenarista in režiserja Damiena Chazella ponovno skupaj igrata Ryan Gosling in Emma Stone.

Srečno naključje združi njuni usodi, kljub številnim razočaranjem pa sledita svojim sanjam, saj jima čarovnija ljubezni razkrije in tlakuje pot v nepredstavljive višave novih čustvenih doživetij in življenjskih spoznanj.

Zgodba se začenja tam, kjer se v Los Angelesu začne prav vse: na avtocesti. Tu Sebastian (Ryan Gosling) spozna Mio (Emma Stone), prek prezirljivega trobljenja v obupnem prometnem zastoju, ki je nekakšna zrcalna podoba tegob, v katerih sta oba obtičala tudi sicer v lastnem življenju. Oba se ženeta za domala nemogočimi sanjami in upanji, ki dejansko poganjajo mesto: on bi rad ljudi pripravil do tega, da bi jim bilo kaj do tradicionalnega jazza, ona pa bi rada vsaj enkrat do konca opravila avdicijo. A nobeden od njiju si niti misli ne, da ju bo njuno srečanje pripeljalo do korakov, ki se jih sama sicer sploh ne bi lotila.

Ti koraki – tisti bliže eden drugemu in tisti, ki so v nasprotju s tem zbliževanjem in ju torej vodijo vsakega v svoje divje umetniške sanje – ustvarjajo čisto samosvoj filmski svet znotraj filmske meke; gre za svet, v katerem svetloba, barva, zvok, glasba in besede vodijo naravnost do zanosa sreče, kakršnega iščemo vsi… in do razočaranj zaradi neuresničenih sanj, ki jih nikdar ne prebolimo.

Chazelle, ki je spisal tudi scenarij, s tem filmom jasno dokazuje svoje vzgibe in vzore, počasti velikane kinematografije in pri tem žanje njena trenutna najmočnejša orodja, da na velikem platnu pričara kar se da verjeten, a hkrati čaroben svet: "Zdelo se mi je pomembno, da ustvarim film o sanjačih, o dveh, ki ju poganjajo neizmerne sanje, ju združijo, a tudi razdvojijo. V mnogih pogledih gre za precej drugačen film od Ritma norosti, a se oba ukvarjata z nečim, kar mi je blizu: kako najti ravnovesje med življenjem in umetnostjo, med resničnostjo in sanjami in, še posebej, med odnosom, ki ga imaš do umetnosti, in odnosom, ki ga imaš do soljudi. Tokrat sem to hotel povedati skozi glasbo, pesem in ples. Mislim, da je muzikal sijajno orodje za oris vzpostavljanja ravnovesja med sanjami in resničnostjo."

Film je prejel kar sedem nominacij za zlati globus - najboljši muzikal, glavna moška in ženska vloga, režija, scenarij, izvirna glasba in pesem.