Britanski igralec Charlie Chaplin je bil rojen 16. aprila 1889, kar pomeni, da mineva 125 let od njegovega rojstva. Bil je filmar v polnem pomenu besede, saj v večini svojih filmov ni le igral, temveč je filme povečini tudi režiral, napisal scenarij ter poskrbel za produkcijo, montažo in glasbo.
Charles Spencer Chaplin velja za eno ključnih osebnosti iz zgodnjega obdobja Hollywooda, ko je bil čas nemih filmov t. i. burlesk. Rodil se je v Londonu. Njegovo otroštvo pa je zaznamovala revščina, saj je zaradi mentalno nestabilne matere nekajkrat končal tudi v sirotišnicah. Že v mladih letih je začel nastopati kot pevec in komedijant, pri 18 letih pa je začel sodelovati s skupino Freda Karna, ki ga je odpeljala na turnejo v ZDA.
Ko se je seznanil s Hollywoodom, so takoj prepoznali njegov talent, 2. februarja pa se je pojavil v prvem kratkem nemem filmu komediji Making a Living. Za filmsko družbo Keystone, s katero je kmalu podpisal pogodbo, je posnel enajst kratkih filmov, aprila istega leta pa že prevzel tudi režijo in nato posnel dvajset filmov, tudi nekaj daljših, dvokolutnih.
Razvil je specifičen humor, v liku potepuha pa združil tako komičnost in pravičnost kot tudi sočutje do človeka in seveda ljubezen do žensk. Petnajst filmov je potem posnel kot igralec režiser in scenarist za filmsko družbo Essanay, za družbo Mutual dvanajst filmov, devet za First National ter osem za United Artists.
Od kratkih filmov so najbolj znani Potepuh, Šampion (oba 1915), Policija, Tekoče stopnice, Vagabund, Zastavljalnica, V zaodrju (vsi 1916), Lahka ulica, Zdravilo, Imigrant, Avanturist (vsi 1917), od dolgometražcev pa Deček (1921), Zlata mrzlica (1925), Cirkus (1928), naslednji film, Luči velemesta (1931) velja za njegov najdlje trajajoči filmski projekt, posnel pa ga je v času, ko se je že uveljavil zvočni film. Posnel je še en delno nemi film, in sicer izvrstne Moderne čase (1936). Ko je nastal Veliki diktator (1940), v katerem je parodiral Adolfa Hitlerja, je bil znan prav toliko kot nemški voditelj, njegov potepuh je imel namreč zelo podobne brčice. Chaplin je poleg diktatorja Hynkla zaigral še v vlogi judovskega brivca, na koncu pa sta zamenjala vlogi, saj film sklene eden boljših govorov v zgodovini filma.
V štiridesetih letih prejšnjega stoletja je Chaplinova priljubljenost padala, njegovo kariero so zaznamovali škandali. Kakih dvajset let pred tem je imel probleme z mladoletnimi ljubicami (in predvsem njihovimi materami), v štiridesetih pa so sumili, da sodeluje s komunisti. Ko so mu prepovedali vstop v ZDA, se je preselil v Švico in v svojih kasnejših delih, kot so Gospod Verdoux (1947), Odrske luči (1952), Kralj v New Yorku (1957) in Grofica iz Hongkonga (1967), opustil lik potepuha. Leta 1971 je še zadnjič prečkal Veliko lužo, ko so se mu filmski veljaki in kolegi poklonili z oskarjem za življenjsko delo.
V štirih zakonih se mu je rodilo enajst otrok, igralstvu se je zapisala hči Geraldine (Tonja v filmu Doktor Živago). Poročen je bil štirikrat, z zadnjo ženo Oono od leta 1943 do 1977, ko je 25. decembra umrl na njenem domu v Švici.
Letos mineva tudi sto let od "rojstva" slavnega potepuha, saj je njegov kostum je pred kamero prvič oblekel 7. februarja 1914 v filmu Kid Auto Races at Venice, kar so obeležili v več državah.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.