Dave Grohl: Želite, da igramo še? Jaz sem za!

Foo Fighters, rock skupina, ki je bila sprva zagotovo terapija, s katero se je nekoč bobnar Dave Grohl nekako "izmazal" iz prijema slave in nenadnega tragičnega konca Nirvane, pri ljudeh izzovejo komentarje kot "iskreni, srčni, prvinski". Čeprav ga večina pozna po Nirvani, je njegova transformacija popolna. Od enega najboljših bobnarjev iz obdobja grungea v devetdesetih se je Grohl postopoma "sestavil" v polnokrvnega rockerja, ki ima pogum, da ploščo posname na analogni trak, v garaži, brez kakršne koli pomoči računalnikov. In pobere kup grammyjev. Točno tako je bilo pri zadnji plošči Wasting Light. Njegovo zadovoljstvo ob tem, da jo je naredil točno tako, kot si je zamislil in za povrhu požel še toliko priznanj, tako s strani kritikov kot tudi oboževalcev, je zato neizmerno. A povsem upravičeno in na mestu.

Njihov edini koncert v Italiji, v vili Manin v Codroipu, si je prišlo ogledat med deset in petnajst tisoč obiskovalcev. Pregovorno glasni Italijani so spet poskrbeli za vrhunsko vzdušje, med občinstvom pa je bilo tudi kup Slovencev, ki so prav tako prišli podpret in uživat v rockovskem mlatenju strun Grohla in kompanije. Grohl je na bobne ustoličil Taylorja Hawkinsa, na kitari ga še iz časov Nirvane spremlja Pat Smear, na basu Nate Mendel ter na kitari Chris Shiflett.

In to je bil večer, ko je govorila kitara. Edini minus večera je bil, da je prav kitara sem in tja preglasila Grohlov vokal, a je bilo to odvisno tudi od mesta poslušanja. Seveda Grohl ni pozabil omeniti, da je "bil nekoč v punk-rock bendu, ki je veliko igral po Italiji". Res, Nirvana je že za časa prvega albuma Bleach igrala zelo blizu Slovenije, pri nas pa obstaja tudi nekaj srečnežev, ki so si jih takrat šli celo pogledat v živo. Seznam izvedenih pesmi se je tako razprostrl od White Limo, Rope, The Pretender, Learn To Fly, pa prek Walk, These Days do Monkey Wrench, za posladek pa še Everlong.

Zaigrali so tudi dve priredbi in sicer In the Flesh? Pink Floydov in v dodatku skoraj dvajsetminutno Breakdown Toma Pettyja. Pri slednji jim je pomagal eden Grohlovih vzornikov Bob Mould, ki je sicer pred tem imel ogrevalno vlogo, tako kot tudi The Gaslight Anthem, ki so ponudili krepko dozo energije in punk rockovskih viž. Obstajajo od leta 2006 naprej, nedavno pa so izdali četrti album Handwritten.

Foo Fighters v živo ne ponujajo kompromisov. So rock bend, ki strumno drvi po svoji poti naprej. In to brez oziranj nazaj in z veliko entuziazma. Srce Dava Grohl je brez dvoma na pravem mestu. To potrjuje njegova predanost glasbi, njegov pristop k oboževalcem in k vsemu kar počne. Grohlu se namreč ni treba pretvarjati. In ko je videl, kako dobro so ga (spet) sprejeli Italijani je na koncu dahnil: "Ne bom rekel zbogom, raje bom rekel, se vidimo naslednjič!" In ne moremo si kaj, da mu ne bi verjeli ...