Glasba

'Delal sem Madonno in Stonese, manjkajo mi samo še U2!'

Ljubljana, 12. 06. 2015 15.20 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min
Avtor
Boštjan Tušek
Komentarji
8

Richard Hoermann je avstrijski koncertni promotor in eden ključnih ljudi, ki s podjetjem NuCoast Concerts skrbi, da v Slovenijo in tudi drugod po Evropi pridejo največje glasbene zvezde. K nam je pripeljal OneRepublic, Bryana Adamsa, Michaela Bubleja, sicer pa delal vse, od Madonne do Rolling Stonesov. Več o koncertnem poslu, trgih, glasbenikih in tem, kaj posluša v avtu, v intervjuju!

V družbi Pink leta 2010.
V družbi Pink leta 2010. FOTO: osebni arhiv

Smo sredi koncertne sezone, ko je največ dogodkov in tudi festivalov. Kako kaj posel?

Posel je v redu, a ga je nekoliko manj kot v zadnjih nekaj letih, če gledamo na splošno za vso osrednjo in vzhodno Evropo. Lani smo imeli nekaj gigantskih koncertov kot so Rolling Stones in podobni, ki jih letos pač ni.

Kaj vas definira v tem poslu?

V poslu sem že preko 30 let, začel sem kot inženir zvoka, bil sem turnejski manager in nazadnje še promotor. Opisal bi se kot nekdo, ki je začel z glasbeniki in bendi in prišel do organizatorja. Videl sem vse plati tega posla in to mi je tudi všeč. Da poznam ta svet z obeh plati. Od dela z glasbeniki, do promocije koncertov, da delamo super koncerte za ljudi, ki nanje prihajajo.

Kaj je najbolj potrebno pri tem poslu, napovedovanje, intuicija, kaj drugega?

Najbolj pomembno je razumevanje, da kot promotor delaš za glasbenika in za občinstvo. Moraš razumeti, da moraš opraviti dobro delo za obe stranki. Zadovoljna morata biti oba, glasbenik in občinstvo. To je najpomembnejše.

Richard Hoermann: "Moje poslanstvo je, sta zadovoljni obe straniki, tako glasbenik kot tudi občinstvo."
Richard Hoermann: "Moje poslanstvo je, sta zadovoljni obe straniki, tako glasbenik kot tudi občinstvo." FOTO: osebni arhiv

Torej ne gre zgolj za denar in posel, gre še za kaj drugega?

Denar nas sicer vse motivira in nas vodi, posel je v tem smislu postal mnogo bolj stabilen in boljši v zadnjih desetih letih. Na splošno mnogo več ljudi hodi na koncerte, poleg faktorja denarja, seveda moramo vsi zaslužiti, da zadeve tečejo, se moraš zavedati, da morajo biti vsi zadovoljni, sicer boš izgubil.

Koncerte prirejate v Nemčiji, Avstriji, na Hrvaškem, po vsej Evropi, tudi v Sloveniji, kako vidite te dokaj različne trge?

Avstrija ima stabilen in dober trg, morda celo bolj kot v Nemčiji. A takoj za Avstrijo so Poljska, Češka. Srbija je precej šibka, Ljubljana se v zadnjih letih nekaj letih uspešno pobira, pred petimi šestimi leti je bila precej na tleh, zdaj se položaj izboljšuje. Kar je dobro tudi za glasbene oboževalce iz teh krajev.

V 90. letih ste pripeljali Kelly Family, na kar so šle cele družine, je bilo to zlato obdobje za koncerte in kako vidite situacijo zdaj v primerjavi z 10 ali 20 leti nazaj?

Težko rečete, da je bilo zlato obdobje, to so bili nekateri fenomeni, ko so se obnesli izredno dobro in jih je težko primerjati z čimer koli drugim. Dobra stvar je, da se je Slovenija pridružila EU, potem je bilo nekaj let v redu, potem je prišla gospodarska kriza 2008-10, zdaj pa se zadeve obračajo spet na bolje.

V Sloveniji praktično ni velikih koncertov, odpovedali sta npr. pred leti Madonna in celo Jessie J, velja pa tudi, da naši sosedje praviloma ne hodijo na koncerte v Slovenijo, ker jih imajo namreč na domačih tleh ...

Vedeti morate, da se glavni posel odvije in skoncentrira v velikih mestih, kar sicer nima nič za opraviti neposredno s Slovenijo. Pred leti smo imeli tudi veliko koncertov Innsbrucku, Salzburgu ali Linzu, zdaj pa tega ni več. Z vsem spoštovanjem do Slovenije, je Ljubljana malce večja od Gradca ali dvakrat večja od Salzburga, ni pa to Dunaj, Budimpešta ali Praga. Logično je, da velika mesta dobijo velike koncerte, manjša pa pač ne dobijo nič. In to nima opraviti nič z Ljubljano, saj tudi druga manjša avstrijska mesta ne vidijo veliko koncertov. Trend je pač tak, da ljudje pridejo v velika mesta, imajo izlet, vidijo koncert in jim je tako v redu. Včasih so ljudje iz večjih mest prišli v manjša mesta na koncert, zdaj pa temu ni več tako. Ljudje iz večjih mest počakajo, da glasbeniki pridejo nastopat v njihovo mesto.

Kaj pa kupovanje vstopnic zadnji trenutek? Morda to v Avstriji ni tako izrazito, v Sloveniji pa kar precej.

Tudi to se v zadnjih letih spreminja. OneRepublic (v Stožicah op. p.) je bil praktično razprodan nekaj mesecev vnaprej. Odnos do kupovanja vstopnic zgodaj in pozno se je precej spremenil. 10 ali 15 let nazaj se je prodalo 60 ali 70 odstotkov vstopnic zadnji teden, zdaj pa se je to porazdelilo in ljudje ne kupujejo več tako pozno. Boljši kot so koncerti, prej si ljudje radi zagotovijo vstopnice.

Z Bryanom Adamsom leta 2008.
Z Bryanom Adamsom leta 2008. FOTO: osebni arhiv

Najbolj "osovraženi" so turnejski managerji, vsaj novinarji jih včasih vidimo tako. Kakšno pa je vaše mnenje, kajti glasbeniki so ponavadi povsem prijazni in daleč od tega, da bi bili ali hoteli biti neprijazni ali nedostopni?

(smeh) Res je tako kot opisujete. Po drugi strani pa morate razumeti, da je delo turnejskega managerja, da je strog. Predstavljajte si, da ste superzvezdnik in pač nočete reči fotografom "je*ite se, ne boste me fotografirali". Šli boste do svojega managerja in mu rekli, da jim on to pove. Kot glasbenik hočete vedno biti in izpasti prijazni. Kar je logično. Turnejski manager torej mora biti tisti negativec, saj je to njegovo delo. S tem je treba živeti in to vidimo na večini koncertov.

Je uspeh koncerta bolj odvisen od tega, kdo nastopa ali bolj kako je bila zastavljena promocija in medijska podpora?

Vedno je v prvi vrsti pomemben glasbenik, če je pravi, ob pravem času, je pa tudi res, da ni mogoče vsega povsem napovedati. Stvari se zgodijo in spremenijo, če ne najdeš pravega časa za določenega izvajalca. Drži pa, da je dvorana Stožice dober prizoriščni prostor, precej boljši kot so na voljo v Celovcu, Beljaku ali celo Gradcu, kar je za velike izvajalce precej privlačno. To je velik plus za mesto, ki ste ga dosegli zase. Brez tega, npr. v stari Tivoli boste zelo težko dobili zares velike mednarodne zvezde v Ljubljano, ker zadeva tudi po tehnični plati praktično ni izvedljiva.

Okus Slovencev je bolj v smislu 80-ih let prejšnjega stoletja in izvajalcev kot so Billy Idol, Eros Ramazzotti, Whitesnake, Bryam Adams. Po drugi strani pa je bil razprodan koncert OneRepublic, na katerega je prišlo večinoma mlajše občinstvo. Kaj vam pove, kateri izvajalec je dober oz. bo uspešen na določenem trgu?

Zbrati moraš vse potrebne informacije, dandanes so to "všečki" na Facebooku, ogledi na YouTubu, tudi sledilci na Twitterju, prodaja plošč in podatki, kako so se ti koncerti prodali v preteklosti. To so podatki, ki jih moraš zbrati in se odločiti, kako priti do najboljše rešitve.

Še vedno pa obstaja določeno tveganje?

Tveganje lahko zmanjšaš, če koncerte oz. tveganje razpršiš po širšem področju, da imaš več in več koncertov in si tako pridobiš več izkušenj. Do zdaj nam je uspelo dobro balansirati, a brez dvoma gre za tvegan posel.

Na kateri koncert ste najbolj ponosni in zakaj?

Zelo težko vprašanje. (smeh) OneRepublic je bil senzacionalen koncert, presenečenje pri vas pa je bil tudi Bryan Adams, ki je bil skoraj razprodan. Michael Buble pa je bil z glasbenega vidika eden najboljših izvajalcev, kar jih lahko vidite. Lani ni bil razprodan, a smo lahko prepričani, da naslednjič bo zagotovo, saj je bil ljudem zelo všeč.

Katerega od velikih izvajalcev pa si še želite pripeljati oz. še niste imeli možnosti delati z njim?

Zadnja "bela lisa", ki mi pade na pamet so U2, katerih še nisem delal, vsaj ne kot promotor. Vse ostale sem že delal, od Madonne do Rolling Stonesov. U2 so zadnji, ki mi še "manjkajo".

Kakšen pa je vaš osebni glasbeni okus, kaj poslušate v avtu?

Odvisno od razpoloženja v katerem sem in kaj počnem. Najraje imam soul in funk glasbo, a to ne pomeni, da ne poslušam hard rocka ali metala, če hočem voziti hitro (smeh).

Richard in Shakira leta 2011.
Richard in Shakira leta 2011. FOTO: osebni arhiv

Srečali ste veliko zelo slavnih glasbenikov, od Shakire, Rammstein, Pink, Bryana Adamsa in tako naprej. Kdo vam je ostal v najlepšem spominu?

Zagotovo je eden izmed njih žal nedavno preminuli Joe Cocker. Glasbeniki po koncertu ponavadi skočijo v avto in se odpeljejo. Ko sem zadnjič delal njegov koncert, je ustavil avto, skočil ven, mi dal roko in se mi zahvalil ter rekel, da se vidimo naslednjič. Hvaležen sem, da sem imel dobre odnose z njim.

Kako vidite ta posel, je vaše življenje rock'n'roll, samo služba, strogo ločujete zasebno življenje in posel?

Nikoli ta posel ni samo služba, saj je vpletenih preveč čustev, če si v koncertnem biznisu. A je postal spodoben biznis, kar je z mojega vidika seveda dobro.

V norih 70-ih so bili drugačni časi, zabava, droge, vsega je bilo dovolj, kako pa je s tem sedaj, kaj se dogaja v zakulisju koncertov?

Zadeve so se popolnoma spremenile. Pred dvajsetimi leti si glasbenikom moral priskrbeti droge, zdaj pa jim moraš priskrbeti fitnes center in vegetarijansko hrano (smeh). Lahko prečrtate seks in droge Ostal je le še rock'n'roll ...

Kaj je torej bistvo, gonilna sila, ki vas vodi naprej, da vztrajate in počnete, kar počnete?

Preprosto – osrečuješ ljudi! Kar me veseli, da delam v poslu, kjer ljudje uživajo v rezultatih mojega dela. In da gredo domov z nasmeškom na obrazih. To te žene naprej vsakič, ko greš na koncert in vidiš deset tisoč ljudi, ki pridejo, si ga ogledajo in so po njem srečni. Letos boste v Sloveniji lahko konec junija prisluhnili Bobu Dylanu, septembra Erosu Ramazzottiju in novembra zasedbi Brit Floyd, v letu 2016 pa vsekakor pričakujte še več velikih koncertov!

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (8)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Kufer
16. 06. 2015 08.59
+1
vse se da. tudi pri nas. ampak pri nas se sam javka in cvili kako se nič ne da. tapravega izvajalca se z lahkoto proda!
Debely
15. 06. 2015 22.44
+3
Adamsa je leta 2003 pripeljal že Purkart. Nobeno presenečenje ni, da je bil koncert razprodan. Tale tip je pa en navaden nakladač, ki se bo ob prvi priliki umaknil iz Slovenije.
kemuri
12. 06. 2015 23.02
+9
Težko je pri nas organizirat kaj drugega kot balkasko pleh muziko..ni nam najbolj dan dar glasbe pa pač ljudje poslušajo kaj jim prodaš na bednih radijskih postajah . Jaz grem 1-2 krat letno na Dunaj, pa še pri nas se vsake toliko zgodi kak dober bend, denimo na Metalcampu, punk rock holliday, ali pa v kino šiška, pa tudi dobre domače bende se da kar videt, jacksone, Demolition group in še kaj . V glavnem, mi smo premali in preveč balkansko orientiran trg :( . Drugače pa Avstrija kraljuje z izbiro koncertov, kot festivalov..FM 4, Tvo day of a veek , Nova rock , rock na Dunaju itd..v Avstriji vidiš na enem festivalu več, kot na celem balkanu v celem letu .
mixcraft
12. 06. 2015 19.15
+2
kaj čemo z temi kao zvezdami če so želodci prazni.....
Bolje
13. 06. 2015 09.54
+1
Machoman007
12. 06. 2015 18.05
+2
Bolje
13. 06. 2015 09.54
Vidim, da te moti, da je bolj uspešen od tebe, ne? Tipično slovensko. No, na srečo je njemu zate vseeno, hahaha.
eirene 1
12. 06. 2015 17.14
+11
Spet posrečen naslov...