Erasure: Sva neizogibna optimista, verjameva, da se mora svet izboljšati

Danes 57-letni Vince Clarke je bil tisti, ki je konec 70. let prejšnjega stoletja s kolegi Martinom, Andyjem in Davidom ustanovil zasedbo Depeche Mode in napisal celoten njihov prvi album Speak & Spell (1981). A se je že ob prvi slutnji, da so pravzaprav na tem, da postanejo pop zvezdniki, temu zavestno odpovedal. Ustanovil je prehodno zasedbo The Assembly, požel uspeh z uspešnico Never Never, ki jo je odpel Feargal Sharkey, nato pa objavil oglas, da išče pevca ali pevko. Oglasila se je Alison Moyet, ki je, kot pravi legenda nekoč rada tepla Andyja Fletcherja, ter šla s Clarkeom naravnost v studio. 

Čeprav se je njuna naveza, ki sta jo poimenovala Yazoo, izkazala za zelo uspešno, saj sta v pičlih letih 1982-83 posnela dve plošči in imela kar nekaj uspešnic (Don't Go, Only You, Nobody's Diary, Situation). A razen tega, da sta bila sodelavca, Alison pa popolna novinka v glasbenem poslu in tudi v studiu, se njuna naveza ni obdržala, saj nista bila prijatelja in odnosa tudi nista poglabljala. 

Vince pa je nato leta 1985 našel sorodno dušo v pevcu Andyju Bellu, ki je bil velik oboževalec Yazoo. Sprva se je zdelo, da bo Andy samo pevec njegovih pesmi, a je njun delovni odnos kmalu napredoval in sta postala enakovreden duo, ki se je poimenoval Erasure. Kot sta nam povedala v intervjuju v Celovcu, sta pri snemanju prvega albuma Wonderland (1986) zelo uživala, številni pa so ju dojeli kot pop duo, ki poje poskočne elektronske ljubezenske pesmice, zato prvi singli kot sta Who Needs Love Like That in Oh L'amour niso naleteli na pretiran uspeh, Vince in Andy pa sta pot pravzaprav zastavila od začetka in sta veliko koncertirala, od nastopov na univerzah kot tudi v manjših klubih. Na ta način sta si ustvarila močno bazo oboževalcev, ki pa so že precej bolje sprejeli drugi album The Circus (1987), pesmi kot so Sometimes, It Doesn't Have To Be in Victim of Love pa so postale uspešnice tako na Otoku kot drugod po Evropi.

"Veliko časa sva narazen, Andy živi na Floridi in v Londonu, jaz pa v New Yorku. Nisva ves čas skupaj. Ko pa sva na turneji, pa sva nekako midva proti svetu, takrat najin odnos zares deluje. Oba se kosava s podobnimi situacijami in delujeva kot tim, da morebitne težave in situacije uspešno rešujeva," nam je o njunem zdajšnjem odnosu zatrdil Clarke.

Erasure sta sicer uspeh nadaljevala leta 1988 z albumom The Innocents in pesmimi A Little Respect, Ship of Fools, Chains of Love, ter nato z albumom Wild! (1989) in hiti kot so Blue Savannah, Drama!, You Surround Me ter Star. Leta 1991 sta izdala album Chorus z istoimensko uspešnico, ter za povrhu še s hiti Love To Hate You, Breath of Life in Am I Right?. Sledili so albumi I Say I Say I Say (1994), Erasure (1995), Cowboy (1997), Loveboat (2000), Other's People's Songs (2003), Nightbird (2004), Union Street (2006), Light at the End of the World (2007), Tomorrow's World (2011), Snow Globe (2013), The Violet Flame (2014) ter nazadnje, maja letos sedemnajsti World Be Gone (2017).

Erasure sta na novem albumu ponudila svoj pogled na svet, ki je, kakršen pač je, sicer pa sta poudarila, da tokrat nista mogla biti tiho in sta v glasbi izrazila svoja mnenja, četudi ne gre ravno za depresivno ploščo, saj je na njej tudi kar nekaj ljubezenskih pesmi. "Prvič sva zavestno pomislila, da bi govorila, pela, pisala o tem, kakšen je trenutno svet. Dogaja se veliko čudnih stvari, obenem pa ne moreš spregledati oz. se ne odzvati na stvari,  ki se dogajajo, saj je ta svet zares nor. Nevarno stanje, demokracija ugaša, še vedno pa se pretvarjajo, da imaš svobodo izbire. Svetovni splet ti samo prodaja robo, ni pomembno kaj, vse bi ti prodali. Lahko prodaš svojo dušo, če želiš. Vseeno pa sva neizogibna optimista. Svet se mora izboljšati in prepričana sva, da se bo," sta povedala o novi plošči World Be Gone.

Bell je že od leta 1998 HIV pozitiven, a pravi, da nič v svojem neverjetnem življenju ne bi zamenjal, da živi normalno in da je hvaležen za vsak dan posebej, hkrati pa je obdan z ljudmi, ki jih ima rad in v katerih ima vso podporo. Ironično je pravzaprav, da sta imela Erasure edino ploščo na prvem mestu lestvic izdajo Abba EP, s priredbami štirih pesmi kultne disko zasedbe, za božič leta 1992, kar ju je, kot zatrjujeta v intervjuju, presenetilo in ju kar malce "vrglo ob tla".

"V glasbenem poslu sva 32 let, odnos, ki ga imava, pa je precej redek. Še vedno nama je pisanje pesmi v užitek, produciranje plošč in delanje albumov. Še vedno pa ne mara pop zvezdništva. Nikoli ga nisem in nikoli ga ne bom," je prepričan Clarke, ki je v glasbi hvalevredna štiri desetletja.

Sicer pa sta veterana elektronske glasbe uživala na turneji z Robbiejem Williamsom kot ogrevalna predskupina, na kateri sta občutila, kako je ogrevati občinstvo za veliko zvezdo. Hkrati pa sta bila vesela, da ju je občistvo večinoma lepo sprejelo in se tudi spomnilo določenih pesmi, ki so morda zaznamovale mladost marsikoga izmed njih.

"Ugotovila sva, da nama za umetnost ni treba trpeti. Samo, da si kar najbolj prijazen do ljudi, kot si lahko. Brez pretiravanja. Kreativno si pravzaprav na boljšem. Največja kritika sva eden drugemu. Točno veva, kdaj kaj ne zveni dobro in si to tudi poveva. Če je nekaj zanič, je pač zanič, kar je v redu," sta prepričana.

Erasure upata, da ju bo glasbena pot zanesla tudi v glasbeni spektakel, z morda bolj teatralno-zgodovinskega vidika, čeprav sta že doslej imela velike odrske spektakle z ekstravagantnim šovom, kar sta npr. ovekovečila na koncertni izdaji The Tank, the Swan and the Balloon iz leta 1992. Na samostojno turnejo se bosta podala konec januarja prihodnje leto, ko bosta pričela s tremi koncerti v Dublinu, nato pa se podala na 18 koncertov po Veliki Britanji, od 27. februarja naprej pa potem še drugod, sedem nastopov po Nemčiji, 9. marca bosta v Kopenhagnu na Danskem, 16. marca pa še v Londonu.

V videointervjuju prisluhnite še, kaj sta Vince in Andy povedala o začetkih, kreativnih sporih, o ravnovesju, o Yazoo, o občutkih pri pisanju novih pesmi, o analogni opremi, o tem, kako je biti predskupina Robbieju, o odzvih občinstva, o Andyjevem življenju z virusom HIV, o univerzalnosti besedil, trpljenju za umetnost, o videspotih, o novem albumu, o glasbenem poslu, prihodnosti Erasure in o njuni definiciji sreče.

Utrinke z nastopa v Celovcu si oglejte v fotogaleriji in posnetku, intervjuju pa lahko prisluhnete v videoprispevkih!