Robert Pešut, širše bolje poznan kot Magnifico, je v slabih treh desetletjih brez dvoma pustil svojevrsten pečat v slovenski popularni glasbi. Potem ko se je v 90. letih prejšnjega stoletja kalil v zasedbi U'Redu in izdal dva albuma (Goli in Let's Dance) ter s priredbo Na vrhu nebotičnika najavil, kam ga bo rado zaneslo tudi kasneje, je že leta 1993 ponudil prvenec Od srca do srca. S svojim balkan-etno-pop kičem je udaril neposredno v srčiko slovenstva z balkansko dušo, kar nakazuje tudi od začetka do konca izvrstna plošča, ki jo je prodal v hvalevrednih 12 tisoč izvodih.
Kontroverznost je stopnjeval, ko je dregnil v "čefurstvo" na drugem albumu Kdo je čefur (1996), sodeloval z Alko Vuico, ponudil eno najboljših božičnih pesmi In ko enkrat bom umrl, v kateri mu je citre zaigral Miha Dovžan, nato pa zaigral in tudi glasbeno opremil film Stereotip, v katerem je na nek način zaigral sebe, boemskega umetnika. Sexy Boy (1999) je dal hita Halo, gospodična z mantro "Magnifico je peder", kultno Silvio ter zasanjano Ljubljana - Portorož. Export Import (2002) je Slovence (in tudi precej širše) razplesal s poskočnima Hir Aj Kam Hir Aj Go in Giv Mi Mani, s ploščo Grande finale (2007) nam je dal The Land Of Champions, njegovo posvetilo kultni The House of the Rising Sun, nato pa še njegov izlet v balcountry, filmska glasba za Montevideo, Bog te video (2014) in lanski Charlatan De Balkan. Dva kompleta uspešnic (I in II), pogodba z gigantom Sony, preko tisoč koncertov doma in čez mejo. Vse to je Magnifico strnil v slaba tri desetletja delovanja. A sam ostaja skromen, zadovoljen s pivom in cigareto v roki.
No, brez dvoma pa je bil velik podvig njegov vsakoletni božični koncert na 25. december, ki ga je v preteklosti imel kar nekajkrat v Cvetličarni, nato v okviru Kurzschlussa, letos pa je, čeprav je menda najprej razmišljal o dvorani Tivoli (v Tivoliju ima tudi svoj studio Dom svobode, Tivoli pa je tudi eden njegovih boljših šlagerjev), postalo kmalu očitno, da je Magnifico končno pripravljen, da osvoji Stožice. Kar je zdaj uresničil – in to v kakšnem slogu!
Že nekaj tednov razprodani koncert je tako "zapakiral" v več kot dveurno ekstravaganco, ki bi jo lahko nekako razdelili v več sklopov. Na račun so prišli tako tisti, ki "padajo" na njegove hopa-cupa ritme (Hir Aj Kam Hir Aj Go, Cici Mici, Kuku Lele, Mešaj, Ubiću te ja, Zum Zum), pa do šlagerjev (Ljubljana-Portorož, Tivoli, Silvia) ter seveda njegovih največjih hitov, kot so 24.000 poljubov, Kdo je čefur, Revolution is my solution, In ko enkrat bom umrl, Samo ljubezen, Halo, gospodična.
Magnifico je s svojimi standardno simpatično-flegmatičnimi dovtipi elegantno krmilil koncert, pri katerem se je občinstvo zabavalo in norelo ob vsem dobro poznanih vižah. Vrhunec večera je bila zagotovo njegova božična himna in kajpak Silvia, ko se je v dvorano na sredini parterja spustila velikanska disko krogla, na katero so potem projicirali velikanske reflektorje, kar je povzročilo impresiven ples svetlobnih "snežink" po dvorani.
V dodatku se mu je za pesmi, kot sta Pastirče mlado in Zeleni jure, pridružil tudi moški zbor, sicer pa je koncert zaključil s poskočno Avanti popolo ter za povrhu še s popevkarsko Ti si moja ljubezen, nekoč poznano po izvedbi Elde Viler.
Magnifico je tako pokazal, kako velik izvajalec je in da v tem, kar počne, v Sloveniji zagotovo nima para. Njegovo ekipo dopolnjuje odlična zasedba glasbenikov z njegovim bratom Schatzijem (Aleksandrom Pešutom) na bobnih in Matejem Mršnikom na kitari. Roberto je kot običajno pozdravil "pedrčke, lezbijke, pijance in drugo rajo", vsem skupaj pa zaželel "lepe praznike ter da bi bili vsi živi in zdravi". Božični žur z Magnificom pa si bo moč ogledati tudi na POP TV že 1. januarja, in sicer pet minut po polnoči – ne zamudite!
KOMENTARJI (65)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.