Metal zasedba Slayer, ki deluje več kot trideset let, je braz dvoma prava metal institucija in obenem najbolj udarna, brutalna in tudi najbolj "true" med veliko četverico, ki jo tvori skupaj z Metallico, Megadeth in Anthrax. Tokrat so se v okviru Rokaj festa ustavili na dvorišču zagrebškega kluba Močvara oz. na t. i. dvorišču Enotnosti.

V Čilu rojeni pevec in basist Tom Araya je eden najbolj najbolj dobrodušnih metalskih grl, vsaj tak je v zaodrju in vsakdanjem življenju, sicer pa brutalni vokal, ki ga zliva z vrhunskim muziciranjem ostale trojice. Neponovljivi Kerry King še vedno miga z glavo, čeprav je imel že resne težave zaradi par desetletij "slammanja" z glavo, čeprav za odtenek manj agresivno, zato pa ni nič manj glasna njegova B.C. Rich kitara, iz katere izvablja hitropotezne rife, ki jih njihovi oboževalci znajo na pamet. Da o rožljanju z verigami, ki visijo z njegovega levega stegna, ne izgubljamo besed.

Tom Araya ta večer ni bil preveč zgovoren. (Foto: Miro Majcen)

Na bobnih Ludwig kraljuje "tolkalska mašina", Kubanec Dave Lombardo, ki se ga je izza njegovega kompleta komaj videlo, medtem kot je na drugi kitari od februarja lani s Slayer še Gary Holt, kitarist zasedbe Exodus, ki je izvrstna zamenjava za Jeffa Hannemana, saj slednji še vedno okreva po ugrizu strupenega pajka.

Rifi, melodije, solaže, v ušesa predirajoč vokal, ter kot skala trdna in natančna ritem sekcija, so njihove himne kot so South Of Heaven, Raining Blood, Angel Of Death, Seasons In The Abyss, War Ensemble naredile za pravo poslastico. Dobro uro dolg nastop je sicer zaznamovalo minimalno kominiciranje s sicer precej divjo publiko, ki je prizorišče natrpala skoraj do zadnjega kotička in poskrbela za nič kaj privlačno obmetavanje s prižganimi cigaretami in polivanje s pivom. Obenem pa so Slayer pospremile tudi tehnične težave, sej je kar nekajkrat med njihovim nastopom utihnila desna polovica zvočnikov, kar organizatorju, ki gosti bend taknega renomeja, res ne more biti v čast.

"Slaaaaayer!!!" (Foto: Miro Majcen)

Pred njimi so nastopil Mastodon in Gojira. Prvi, ki poleg metalske pritegnejo tudi indie publiko, so svoje delo oddelali solidno, čeprav s svojim hipijevskim izgledom in nekoliko zasanjanimi rifi delujejo kot izvrsten ogrevalni bend, ki bi težko zasedel mesto "headlinerja". Francozi Gojira so prav tako privabili veliko njihovih oboževalcev, mnogi pa jih z njihovimi naravovarstvenimi teksti in sporočili vred slavijo kot "naslednje poglavje v metalu". Po glavni atrakciji večera se je dogajanje preselilo v notranjost kluba Močvara, kjer so na "afterju" svoje odigrale še zasedbe Father (z Reke), Igut (iz Zagreba) in Consecration (iz Srbije).

Gary Holt, kitarist zasedbe Exodus, je izvrstna zamenjava za Jeffa Hannemana. (Foto: Miro Majcen)