Green Day v Stožicah: Hvala, Slovenija, najlepša dežela na svetu!

A lepo po vrsti. Večer v Stožicah se je (pohvalno) začel točno ob 19. uri, ko so na oder stopili legendarni kalifornijski punkerji Rancid. Dobrega četrt stoletja na sceni, kup poskočnih hitov, kot so Salvation, I Wanna Riot, Radio, Roots Radicals, Ruby Soho ali Time Bomb, in prvič v Sloveniji. Čeprav se na obrazu frontmana Tima Armstronga vidijo brazde dolgoletnega udejstvovanja v punk-rocku, so bili Rancid s svojo eksplozivno poskočnostjo primeren uvod v (punk)-rock koncert leta. Hkrati pa tudi koncert, ki je združil tako starejše punk-rockovske navdušence kot mladino, ki se je morda z obema zasedbama seznanila šele pred nekaj leti.

Že minuto pred 20. uro se je zaslišala nesmrtna Bohemian Rhapsody zasedbe Queen, ki je njihov standardni uvod v koncerte že vrsto let. In kako človek ve, da je pred njim dober koncert in da je občinstvo na trnih pred izbruhom? Tako da že uvodno pesem poje na ves glas. Kdo, ki se je kdaj koli navduševal nad rockom, ne pozna te himne, ki jo je za vse večne čase v kolektivno zavest s svojim glasom zarezal legendarni Freddie Mercury? Tokrat Slovenci in tudi prisotni Hrvati in Italijani niso razočarali. Tako staro v "fan pitu" in parterju kot predvsem mlado se je prišlo dobro zabavat in si dat duška do konca oz. kolikor je le mogoče.

Na odru se je ob zvokih Ramonsov in njihove Blitzkrieg Bop že znašel rožnat zajček, ki je dodatno "nakuril" občinstvo, tisti, blizu njemu, ob odrskem mostičku, pa so lahko prebrali, da mu na hrbtu majice piše "kdo hudiča je Tre Cool". Kmalu smo zaslišali še Morriconejevo filmsko temo iz špageti vesterna Dobri, umazani, zli in že so, kot kakšni dvajsetletniki, na oder priskakljali pevec Billie Joe Armstrong, basist Mike Dirnt in bobnar Tre Cool.

Pobi sredi štiridesetih, ki uživajo v svojem poslu – samo rokenrol je, a jim je všeč! To smo lahko občutili že takoj, ko so udarili s prvo pesmijo Know Your Enemy, in že je bil na odru oboževalec, ki so ga povabili, da zapoje nekaj verzov, se objema s pevcem in končno "stage diva" z odra med navdušence pod njim. Val navdušenja se je stopnjeval pri pesmi Bang Bang (z novega albuma), dejstvo pa je, da se malokrat zgodi, da bi skupina že pri drugi pesmi občinstvo imela tako dobro v svojih rokah, kot so tokrat to storili Green Day. Roke v zraku in bruhajoče ognjene bakle ob zvokih naslovne pesmi z albuma Revolution Radio.

Sledila sta Holiday in priložnost, da so se vsi v dvorani, ljudi je bilo morda za odtenek manj kot na Depeche Mode, a so bile Stožice prav prijetno polne, da je bil pogled z rdečega ringa prav impresiven, še bolj povezali. "Proč z rasizmom, homofobijo in Donaldom Trumpom," je ob vsesplošnem navdušenju kričal Billie Joe, ki je že med predvolilno kampanjo rad kakšno povedal o Trumpu in stanju, ki vlada v samem vrhu ameriške politike in posledično vpliva na ves svet. Letterbomb je za vse omenjeno prav primerna pesem, ki pa jo preseka Boulevard of broken dreams. Cela dvorana poje, roke v zraku, momljanje melodije in kriki srčnosti. "Hvala lepa," se je naučeno zahvalil frontman, ki je nato zbrano občestvo pozval, naj pusti svoje mobilnike in raje uživa v trenutku, ne pa vse skupaj podoživlja preko malih ekrančkov.

"Nocoj ne gremo domov, naš novi dom je Ljubljana. Vsa pozitivna energija je v tem prostoru, zlo je ostalo tam zunaj, združeni smo v eno," je ugotavljal Billie Joe, občinstvo pa je norelo. Sledila je pesem Longview z albuma Dookie, ko je na oder prišel mladi punker, ki je z malo posluha, a veliko zanosa odpel pesem do konca. Pevec je nato razveselil tudi prve vrste, ko jih je škropil z vodo iz cevi, nekaj srečnim dušam pa je iz njegove bazuke na zračni pritisk priletela tudi kakšna njihova majica. Ostali pa so si jih po ceni 30 evrov lahko privoščili v preddverju na stojnicah z njihovimi izdelki.

Postregli so še s staro 2000 Light Years Away in poskočno Hitchin' a Ride ter seveda favoriti z albuma Dookie (When I Come Around, Basket Case, She). Za dodatno podžiganje občinstva so poskrbeli še slovenska zastava na odru, igranje v maskah, valjanje po odru in "venček" starih od Always Look on the Bright Side of Life pa do (I Can't Get No) Satisfaction Stonesov in himnične Hey Jude Beatlov. Za konec uradnega dela pa še novi skladbi Still Breathing in Forever Now.

A po slabih dveh urah še (zdaleč) ni bilo vsega konec. V prvem dodatku norija z American Idiot in Jesus of Suburbia, v drugem pa Billie Joe z akustično kitaro in spokojno-umirjenim zaključkom ob izvedbi pesmi Ordinary World ter Good Riddance (Time of Your Life). Da, zagotovo je bil to vrhunec življenja nekomu, ki je prišel na oder in domov odnesel njihovo kitaro, saj se bo najbrž še nekaj časa spraševal "kaj se je pravzaprav zgodilo?", spet drugi pa se bodo strinjali, da je bil to izvrsten koncert skupine, ki je Slovenijo označila za "najlepšo deželo na svetu

Bi jim verjeli. Bobnar Tre Cool je dan pred koncertom užival v lepotah Bleda, Billie Joe pa se je sproščeno družil z oboževalci po stari Ljubljani. Žal nobenih medijskih aktivnosti, trojici, ki prepriča v smislu, da zares uživa v tem, kar počne, pa gre priznati, da svoj posel obvladuje do obisti in na trhle temelje postavlja teorijo, da gre pri zvezdah njihovega kova zgolj za biznis. Samo rokenrol? Da, a njim je všeč in še kako je bilo všeč tudi obiskovalcem njihovega tokratnega koncerta v Stožicah.