Kol’kor kapljic, tol’ko let – Slovenija z bogato zakladnico vinskih pesmi

Slovenski narod je s svojimi vinorodnimi pokrajinami Dolenjsko, Belo krajino, Štajersko, Primorsko in Brdi močno povezan z vinskimi goricami, trto, grozdjem in vinom.

Ob prazniku sv. Martina smo se spomnili na slovenske pesmi, ki trto opisujejo kot čudovito rožo, ki ni kakor druge. Daje grozdje, iz katerega pa nastane vino, ki človeka razveseljuje, a le če ga zna prav uživati.

Večina narodnih pesmi, posvečenih vinu, ne nagovarja k pijančevanju, kot bi mislil marsikdo, ampak vsebuje izrecno svarilo proti pijanosti. Pesmi opozarjajo, da je vino žlahten dar, ki naj ga človek uživa po pameti in zmerno. Predvsem starejše pesmi je treba razumeti tudi v nekdanjem duhu časa. Včasih je bil v družbi na mizi samo en kozarec, in ko ga je pivec dobil v roke, ga je ob spodbujanju drugih izpraznil do konca, potem pa je bil kar nekaj časa brez njega …

Seveda pa obstajajo tudi pesmi, ki čezmerno pitje spodbujajo, kar pa ni čudno, saj v Sloveniji vlada velika toleranca do uživanja alkohola, a to je že druga zgodba.

Spodaj lahko poslušate nekatere najbolj znane slovenske pesmi, posvečene vinu.

Vince rumeno (Beneški fantje)

Očetova Navadica (Henček)

Zdravljica (Lačni Franz in prijatelji)

Pijmo ga, pijmo (Magnet)

En hribček bom kupil

Ta glažek je prazen (The Vadnals)

Sezidal sem si vinski hram

Majolka (Soddiha)

Pijmo bratci vince (Podvanški fantje)

Rodovnik vina (Tomaž Pengov)

Kolkor kapljic tolko let (Mešani pevski zbor Vinea)

Metliška črnina (Henček)

Mi Slovenci vinca ne prodamo (Zdravko Perger)

Že dolgo nismo pili ga (Belmura)