Glasba

Na najdaljši dan v letu praznujemo praznik glasbe

Ljubljana, 21. 06. 2017 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Na najdaljši dan v letu, 21. junija, ulice in druge lokacije na prostem oživijo ob zvokih raznolikih glasbenih žanrov. S tem počastijo praznik glasbe, svetovno iniciativo, ki od leta 1982 poteka v Franciji in združuje že več kot 700 mest iz več kot 120 držav. Slovenija se mu pridružuje v Ljubljani in prvič tudi v Mariboru.

21. junija v Evropi praznujemo dan glasbe, v praznovanju sodeluje tudi Slovenija.
21. junija v Evropi praznujemo dan glasbe, v praznovanju sodeluje tudi Slovenija. FOTO: Thinkstock

Na najdaljši dan v letu, 21. junija, v Evropi praznujemo dan glasbe. Praznik glasbe oziroma fete de la musique časti glasbo brez žanrskih omejitev, glasbo, ki je dostopna vsem in ki je v veselje tako glasbenikom kot občinstvu. Njegov namen je postaviti glasbo na prosto in na neobičajna prizorišča, na katerih ne zveni pogosto.

Namen pa je tudi promovirati glasbenike. Nastopi so za poslušalce brezplačni, glasbeniki niso plačani, lahko pa jih občinstvo nagradi skladno s prakso ulične glasbe.

V tem praznovanju glasbe sodeluje v zadnjih letih tudi Slovenija. Zdaj ta praznik združuje že več kot 700 mest v več kot 120 državah, ulice pa bodo letos v znamenju glasbe zaživele ne le v Ljubljani, ampak tudi Mariboru. 

Slovenski statistični urad (Surs) je ob svetovnem dnevu glasbe pripravil posebno raziskavo za leto 2015, ki je pokazala, da koncerte obiskuje skoraj tretjina prebivalcev Slovenije. Največ, 49 odstotkov teh je bilo v starostni skupini od 16 do 24 let, z izobrazbenega vidika pa je bilo največ, 49 odstotkov, tistih z dokončano vsaj višješolsko izobrazbo.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Po statističnih regijah so največ obiskovalcev koncertov beležile goriška, primorsko-notranjska in posavska regija, najmanj pa pomurska regija.

Raziskava je pokazala tudi, da sedem odstotkov prebivalcev v prostem času poje in pleše, pet odstotkov jih igra instrumente, en odstotek pa jih glasbo ustvarja.

V kulturnih domovih je bila z glasbo v letu 2015 povezana četrtina vseh prireditev, ogledalo si jih je dobrih 900.000 obiskovalcev. Najbolj obiskani so bili instrumentalni koncerti, najmanj pa folklorni nastopi, kažejo podatki Sursa.

Slovenske radijske postaje so glasbi v navedenem letu namenile več kot 68 odstotkov vseh ur programa, pri čemer sta z 89-odstotnim deležem prevladovali zabavna in popularna glasba, medtem ko je bilo resni glasbi namenjenih 2,1 odstotka predvajanega glasbenega programa.

Raziskava je pokazala še, da je glasbo prek interneta, kot so spletni radii in storitve za pretočno glasbo, poslušalo 48,3 odstotka rednih uporabnikov interneta oziroma 36,5 odstotka vseh internetnih uporabnikov.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.