Naftalin

DEF LEPPARD: (Črna) kronika skupine

Ljubljana, 18. 01. 2010 14.10 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 12 min

Avtor

Bojan Horvat / K.Š.

V prvem Naftalinu, rubriki, kjer bomo potovali skozi čas, vam predstavljamo rockersko skupino Def Leppard, ki je svojo glasbeno pot začela v mestu Sheffield na severu Anglije. Rock'n'Roll se vrača!

ZAČETKI

Zasedba, ki prihaja iz industrijskega mesta Sheffield na severu Anglije, je nastala leta 1978. Skupino, ki je nastala iz zasedbe Atomic Mass, so tedaj sestavljali: pevec Joe Elliott, basist Rick "Sav" Savage, kitarist Pete Willis, bobnar Tony Kenning in še en kitarist Steve Clark. Mladi fantje so dolge popoldneve zagnano vadili v stari zapuščeni tovarni žlic. Stevu Clarku so vaje kmalu začele presedati in ostalim članom je zagrozil, da bo skupino zapustil, če ne bodo začeli igrati v živo. Prvi 'koncert' je skupina odigrala pred nekaj

Člani:
Joe Elliott – vokali
Rick “Sav“ Savage – bas kitara, vokali
Rick Allen – bobni, vokali
Phil Collen – kitara, vokali
Vivian Campbell – kitara, vokali

sošolci v telovadnici lokalne srednje šole. Nastop jim je plačal kar neki učitelj iz svojega žepa. Kmalu zatem jih je zapustil bobnar Tony, ki je hotel več časa posvetiti dekletu. Na oglas v lokalnem časopisu se je javil petnajstletni Rick Allen, ki je pri svojih letih veljal za zelo obetavnega 'pretepača kož'. Zasedba je bila popolna in fantje so bili pripravljeni, da z svojo mladostno energijo in dobrim videzom uspejo v krutem svetu zabavne industrije. Kmalu so jih

opazili vodilni ljudje iz družbe PolyGram in jim ponudili ugodno pogodbo, ki so jo fantje z navdušenjem podpisali, vendar jo je namesto mladoletnega Ricka Allena podpisal kar njegov oče. Začel se je vzpon, začela so se divja osemdeseta…

ZLATA OSEMDESETA
Novo desetletje so fantje začeli zelo obetavno. 14. marca 1980 so izdali prvenec z naslovom On through the night. Plošča je bila posneta v studiu nekdanjega Beatla (in vzornika skupine) Ringa Starra. Izidu albuma je sledila turneja po Angliji, kjer so se predstavili širši publiki. Nato pa so začeli z serijo koncertov po ZDA, kjer so vsi navdušeno sprejeli mladeniče iz Sheffielda. Vendar pa so se v domovini pojavile prve težave. Njihovi 'zvesti' oboževalci, ki jih je podpihovalo tudi nekaj radijskih postaj nenaklonjenih skupini, so fante obtožili, da so se prodali Američanom. Na festivalu v Readingu jih je nekaj 'oboževalcev' dobesedno zasulo z odpadki. Joe je v najbolj občutljiv predel moškega telesa 'fasal' dobro odmerjeno pločevinko piva. Vendar skupine tudi tak

odnos ni zaustavil. Usoda je hotela, da so fantje zelo kmalu spoznali že tedaj uspešnega producenta, Južnoafričana Roberta Johna "Mutt" Langa (nekdanjega soproga kanadske country/pop pevke Shanie Twain), ki je delal že z izvajalci, kot so Foreigner, The Cars, AC/DC in Boomtown Rats. Prvencu, ki ga je produciral Tom Allom, je julija 1981 sledil album z naslovom High'n'dry, ki ga je produciral Mutt Lange, in s tem se je začelo uspešno sodelovanje, ki je trajalo do konca stoletja. Ravno v letu 1981 pa je v ZDA začela delovati nova kabelska glasbena postaja MTV, ki je z videom Bringin' On the Heartbreak izkoristila mladostno energijo in privlačen videz skupine. Video je bil prvi uspeh skupine, pa seveda tudi novi zagon. Po koncu turneje so se fantje z Mutt Langom zaprli v studio in v naslednjih dveh letih ustvarili album, ki je spremenil rock glasbo.

PIROMANI

Med snemanjem novega albuma je skupina odslovila kitarista Peta Willisa. V studio je namreč Pete prihajal tako pijan, da ni vedel zase, še manj pa, kaj sploh igra. Sredi poletja 1982 so ga fantje vrgli iz skupine. Zamenjal ga je Phil Collen, izvrstni kitarist, rojen v Londonu, ki se je v skupino vklopil kot bi bil v njej že celo večnost. Leppardi so z njim pridobili odličnega kitarista, avtorja in tudi pevca spremljevalnih vokalov – to je za njih zelo pomembno, saj se večina njihovih pesmi snuje na domiselnih in udarnih kitarskih rifih ter spevnih večglasnih refrenih, ki so z leti postali njihov zaščitni znak. Pyromania je izšla februarja 1983 in je že ob izidu presegla vsa pričakovanja. Album je prodan v nakladi več kot 10 milijonov izvodov, kar je bil za rock skupino kova Def Leppard takrat ogromen uspeh. Albumu je seveda sledila svetovna turneja na kateri so dokazali, da ne znajo delati le dobrih albumov, ampak tudi odlične koncerte.

LETA TRAGEDIJ ...

Po uspešni svetovni turneji in zasluženem počitku se je zasedba odšla v studio z namenom, da posnamejo nov album. Na silvestrovo leta 1984 je bobnar Rick Allen v hudi prometni nesreči izgubil levo roko. Med prehitevanjem v ovinku in to pri zelo viskoki hitrosti ga je vrglo iz avta ... Pri tem pa je roka zaradi varnostnega pasu in velikega sunka ostala odtrgana v avtu. Kirurgi v bolnišnici so roko sicer prišili nazaj, vendar je prišlo do infekcije, zato so jo bili prisiljeni naknadno odstraniti. Za Ricka se je začelo dolgotrajno obdobje zdravljenja, ostali člani pa so svetu dokazali, da rock glasba ni le biznis, ampak predvsem prijateljstvo in ljubezen do glasbe. Fantje so potrpeli, da je Rick ozdravel, pridno skladali nove uspešnice, medtem pa je Rick že vadil na posebej prirejenih bobnih. Kot pa da že Rickova nesreča ni bila dovolj, je v času, ko bi moral snemati večino vokalov za novi album, pevec Joe staknil mumps, zato se je snemanje še bolj zavleklo.
Takrat je avtomobilsko nesrečo doživel tudi producent Mutt Lange, na srečo pa jo je odnesel le z zlomljeno roko.

… LETA USPEHOV ...

Končno je 3. avgusta 1987 izšel najbolj pričakovan album osemdesetih let. Naslov Hysteria je glede na vse zgode in predvsem nezgode, več kot upravičen. Uspešnice, kot so Animal, Women, Love Bites, Armageddon It, Hysteria in Pour Some Sugar On Me, pozna vsak zvesti fen skupine in tudi vsak malo bolj razgledan ljubitelj dobre rock glasbe. S promocijsko svetovno turnejo, na kateri so prvi predstavili koncept "in the round" in prebrisano strategijo izdaj singlov ter z majhno pomočjo striptiz klubov po Ameriki, je skupina do danes prodala že več kot 20 milijonov omenjenega albuma, kar je v rock glasbi še vedno ena največjih naklad vseh časov.

... IN ZOPET TRAGEDIJE ...
Alkoholizem Steva Clarka je bila najbolj varovana skrivnost v rock glasbi tistih let. Že na zadnji svetovni turneji se je dogajalo, da je Steve prihajal na oder popolnoma pijan, vendar pa je bil efekt nasproten, kot bi ljudje pričakovali. Steve se je na odru zelo razživel, vendar pa je po koncertih zaradi različnih stvari, tudi zelo hitro padal v depresijo. V drugi polovici leta 1990 so se ostali člani skupine odločili, da mu ponudijo še zadnjo možnost, da se odvadi alkohola. Pol leta, da pride k sebi, da premaga svojo odvisnost. Na žalost Steve ni preživel tega pol leta, umrl je 8. januarja 1991. V poročilu mrliškega oglednika je naveden uraden vzrok za smrt Steva Maynarda Clarka: "mešanica prevelike količine z receptom predpisanih zdravil proti depresiji in alkohola".

"Steva zelo pogrešamo, bil nam je kot brat, skupina pa bo nadaljevala z delom, saj bi tako želel tudi Steve," je po smrti prijatelja dejal Joe Elliott.

DEVETDESETA

Spomladi leta 1992 je skupina svojim fenom sporočila, da so izbrali novega kitarista. "Vivian Campbell je včasih igral pri skupinah Whitesnake in Dio … Ni nam pomembno, da je briljanten kitarist, pomembno je, da je Anglež in da je človek na mestu,“ so povedali o novem članu fantje iz skupine. Aprila 1992 je Vivian prvič nastopil s skupino na koncertu proti AIDS-u, ki so ga člani skupine Queen (še eni vzorniki Leppardov), priredili v spomin na pokojnega Freddieja Mercuryja, pevca skupine Queen. Tragično leto 1991 se je izteklo, prihajali so boljši časi.

30. marca 1992 je izšel nov album, prvi v novem desetletju – Adrenalize. Album so fantje zopet prodali v zavidljivi 7-milijonski nakladi, vendar je grunge, ki je v začetku devetdesetih priplaval na površje, naredil svoje. 'Preproducirani' Adrenalize se ni mogel meriti z bolj naravnim in bolj temačno-depresivnim zvokom, ki ga je prinašala grunge glasba. Naenkrat je ves blišč in pozitivna energija, ki sta bila tako značilna za Def Leppard in podobne skupine, pa tudi za osemdeseta leta, izginil v depresiji

grunga. Za fene, ki niso imeli možnosti nakupa malih plošč, so fantje poskrbeli avgusta 1993, ko so izdali ploščo Retro - Active, ki je zbirka B strani malih plošč in še neobjavljenih skladb, med katerimi je tudi filmski hit Two Steps Behind iz filma Last Action Hero terminatorja Arnieja. Dve plošči v dveh letih! Dvomimo, da se bo pri Leppardih to ponovilo!

VAULT IN SLANG
Sredi devetdesetih let je založba prepričala skupino, ki je bila ravno sredi snemanja novega albuma, da je čas za izdajo kolekcije največjih hitov, ki je oktobra 1995 izšla pod imenom Vault. Na kompilaciji so največje uspešnice, ki jih je skupina nanizala v petnajstih letih, pa tudi ena nova skladba z naslovom When

Joe & Phil (Dunaj, 04. 11. 1996) FOTO: Bojan Horvat

Love & Hate Collide, ki se zopet uvrsti na vrh angleških lestvic. Skupina se odloči, da bo kompilacijo promovirala na prav poseben način. 23. oktobra 1995 so odigrali tri akustične koncerte na treh kontinentih, in to v pičlih 24 urah. Začneli so v Maroku, sledil je London, končali pa so v Vancouvru. Ta dosežek je zapisan tudi v Guinnessovi knjigi rekordov (Def Leppard).

Ko je 13. maja 1996 izšel Slang, je bilo veliko oboževalcev razočaranih. Album se je zelo razlikoval od prejšnjih izdelkov. Pod vplivom novih smernic v rock glasbi so fantje naredili drugačno, na trenutke precej temačno glasbo, ki pa njihovim privržencem, ki so pričakovali klon plošče Adrenalize, ni ugajala. Tudi naklada je bila temu primerna – nizka, 'samo' dva milijona prodanih plošč.

Euphoria

Ko je aprila 1999 izšla Euphoria, je bilo ogromno ljubiteljev "Leppard zvoka" navdušenih. Fantje so se vrnili in vsi so bili prepričani, da je to tudi vrnitev na pota stare slave. Na žalost pa se trendi v glasbeni industriji spreminjajo, na žalost spet v negativno smer. Lepparde mediji označujejo kot "hair band" in ostanek iz osemdesetih let, ki bi jih velika večina najraje pozabila. Zlata osemdeseta so bila polna dobre, kvalitetne glasbe, ki je v današnjih časih nikjer ni več. Na sceni pa so prisotni "one hit wonder" izvajalci, katerih kvaliteta je, milo rečeno, močno dvomljiva!

Def Leppard so 5. septembra 2000 pustili svoj odtis na Hollywood's RockWalk. FOTO: Reuters

2001

V tem letu se okoli benda ni dogajalo nič pretresljivega, televizijska glasbena postaja VH1 je posnela in predvajala biografski film o skupini z naslovom Hysteria - The Def

“Studio“ v Dublinu (Fotografija je posneta v začetku devetdesetih ob snemanju albuma Adrenalize.) FOTO:

Leppard story. Fantje so v Joejevem studiu v Dublinu posneli nov album.

X ...

… označuje deseti album Def Leppardov, ki je izšel julija 2002. Na plošči je prvič, odkar skupina deluje, sodelovalo več producentov.

Nekdanja člana:
Steve Clark – kitara vokali (rojen: 23. 04. 1960, umrl: 08. 01. 1991)
Pete Willis – kitara, vokali

Skupina je zaplavala, v nasprotju z Slangom, v bolj pop vode, vendar je album zopet označen kot 'komercialno neuspešen', čeprav je na plošči ogromno potencialnih hitov (Everyday, Torn To Shreds …). Zopet so prodali 'le' dva milijona plošč. Ogromno zvestih fenov za neuspešnost zadnjih albumov krivi

predvsem ljudi, ki skrbijo za promocijo skupine. S skupino, ki je založbi prinesla ogromno milijonov, se ne ravna tako. Tudi uspešno ignoriranje medijev gre vsem Leppardovim oboževalcem pošteno na živce! Radijske in televizijske postaje Lepparde enostavno ignorirajo. Konec leta 2003 so fantje v Rusiji zaključili uspešno svetovno turnejo, januarja 2004 pa so se zopet odpravili v studio.

Basist Rick Savage med koncertom, ki ga je VH1 posvetil svetovnim rockerskim legendam (maj, 2006). FOTO: Reuters

2004

Leto zaznamuje predvsem mirovanje skupine, marca pa Joe in Sav nastopita na dobrodelnem koncertu v Sheffieldu, imenovanem Sencirely Sheffield. Najbolj aktiven član zasedbe je bil Vivian, ki čez pomlad in poletje nastopal tudi s skupinama Clock in Riverdogs. Jesen zbudi vse fene, ko fantje izdajo Best Of kompilacijo, ki pa je pravzaprav uspešni Vault, z dodatkom dveh skladb – Long Long Way To Go in priredbo Kinksov Waterloo Sunset. Seveda to ni bilo to, kar bi oboževalci radi videli, ampak za tolažbo je bila izdana tudi dvojna verzija kompilacije v omejeni nakladi. Zanimivo je bilo tudi to, da je omenjeni Best Of izšel povsod, razen v ZDA. Novembra pa smo bili priča nastopu celotnega benda na nemški TV ZDF, kjer so se predstavili s Two Steps Behind v oddaji 40 years of love songs.

DVD izdaje:
Historia / In The Round In Your Face (2002)
Visualize / Video Archive (2002)
Classic Albums – Hysteria (2002)
Best Of (2004)
Hysteria – The Def Leppard Story (2005)
Rock Of Ages (2005)
CMT Crossroads (2009)

2005

Spomladi v ZDA je izšla ameriška Best Of kompilacijska verzija imenovana Rock Of Ages - The Definitive Collection. Ameriški oboževalci so bili na nogah, kajti junija se je začela velika turneja z Bryanom Adamsom na baseball stadionih. Evropa, domača Velika Britanija in ostali svet so bili v sklopu svetovne turneje tudi tokrat pozabljeni!

Končno je izšla tudi DVD Hysteria – The Def Leppard Story. V tem letu se je skupina trazšla z dolgoletnim managementom.

2006

Po dolgem čakanju, ki so ga feni pri tem bendu že navajeni, je meseca maja končno izšel novi album z naslovom YEAH!. To pa ni bil album avtorskega značaja, ampak so bile na njem le priredbe. Končno se je skupina posveti trgu, ki so ga vse preveč zanemarjali – Evropi. Svetovno turnejo so pričeli z nastopom na festivalu Gods Of Metal v Milanu. Sledili sp še nastopi na festivalih v Nemčiji, Švedski, Veliki Britaniji in Nizozemski, konec junija pa so se začeli ameriško turnejo z legendarnimi Journey. V mesecu maju so kot glasbene ikone prejeli nagrado VH1 Rock Honours, oktobra pa je v prodajalne priromala Deluxe izdaja bestselerja Hysteria.

2007

Sledilo je še eno leto brez albuma, zato pa so fantje več nastopali. Tokrat so se za ameriško turnejo spajdašili s kar dvema legendama ameriške rock scene, Styx in Foreigner. Na srečo pa so med turnejo v mobilnem studiu snemali tudi novi album.

Diskografija:
On Through The Night (1980)
High 'N' Dry (1981)
Pyromania (1983)
Hysteria (1987)
Adrenalize (1992)
Retro-Active (1993)
Vault (1995)
Slang (1996)
Euphoria (1999)
X (2002)
Best of Def Leppard (2004)
Rock Of Ages (2005)
Yeah! (2006)
Hysteria Deluxe Edition (2006)
Songs From The Sparkle Lounge (2008)
Pyromania Deluxe Edition (2009)
Adrenalize Deluxe Edition (2009)

2008

Po najdaljšem glasbenem premoru v zgodovini benda je aprila končno izšel novi album Songs from the Sparkle lounge. Album je imenovan po mobilnem studiu, v katerem je bil posnet. Prvi single je bil Nine Lives, v katerem je gostoval country zvezdnik in velik ljubitelj skupine Tim McGraw. Sledilo je gostovanje v TV oddaji Crossroads z mlado country zvezdo Taylor Swift. Turnejo so fantje tudi tokrat začeli v Severni Ameriki, nadaljevali v Veliki Britaniji, Evropi (z Whitesnake) in po več kot petnajstih letih tudi v Avstraliji.

2009

Poletje fantje so pričeli z mega koncertom v O2 areni v Dublinu (z Journey, Whitesnake in Tesla) in triumfalnim nastopom na Download festivalu v Veliki Britaniji. Ob pričetku turneje sta se na policah trgovin pojavili še dve Deluxe izdaji. Tokrat sta to albuma Pyromania in Adrenalize. Na drugem disku Pyromanie je celoten koncert iz leta 1983, ki je bil posnet v dvorani Forum v Los Angelesu. Turneja se je zatem zopet selila na drugo stran Atlantika, kjer so jo tudi zaključijo konec novembra v Teksasu.

2010

Letošnje leto je za Def Leppard leto počitka. Skupina ne načrtuje nobenih turnej, najnovejše novice iz štaba pa so, da za letos načrtujejo izdajo materiala v živo. Skrajni čas. Nov album pa naj bi izšel v letu 2011.