Glasba

Steve Vai: Zaradi vas sem skuril ojačevalec!

Ljubljana, 14. 11. 2012 09.58 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
Boštjan Tušek
Komentarji
0

Ameriški kitarist italijanskega rodu Steve Vai je pripravil pravo poslastico za ljubitelje zvokov kitare, saj je tri ure kitarskega preigravanja "zapakiral" v dober šov, ki je poleg glasbe ponudil tudi impresivne vizualne in zabavljaške vložke.

52-letni Steven Siro Vai si je kitarsko pot tlakoval, ko je pri dvajsetih letih, v osemdesetih letih, začel igrati z legendarnim Frankom Zappo, ki je pomembno vplival na njegovo nadaljnjo kariero. Sledili so novi izzivi, saj je med drugim snemal in koncertiral s Public Image Ltd, Davidom Leejem Rothom, Aliceom Cooperjem in skupino Whitesnake. Nora in kičasta osemdeseta so Vaiu, ki je po učenju pri Joeju Satrianiju tudi sam kmalu stopil na pot nadarjenega virtuoza, dala krila, da je poleg že omenjenega pojavljanja ob velikih imenih tistega časa tudi sam gradil samostojno kariero in že leta 1984 izdal prvi solo album Flex-Able. Do danes jih je nanizal osem. Zadnjega, The Story of Light, je izdal avgusta letos, ta pa je drugi v vrsti konceptualne trilogije, ki jo je začel leta 2005 s ploščo Real Illusions: Reflections.

Mojstra kitare je bilo veselje poslušati in tudi gledati.
Mojstra kitare je bilo veselje poslušati in tudi gledati. FOTO: Miro Majcen

Steve Vai, ki je vse od sredine devetdesetih let član koncertne atrakcije G3, v kateri poleg njega in idejnega vodje Joeja Satrianija igrajo tudi drugi mojstri kitare, očitno (pre)dobro ve, kako je treba narediti šov. Triurni šov. In če vzamemo v zakup, da je vrhunski kitarist, poleg čarovnij z električno kitaro in efekti pa je tudi virtuoz na akustični kitari, mu moramo priznati, da obvlada to, čemur Američani rečejo "showmanship". Ali po naše, Vai je doktoriral iz tega, na kako tri ure preigravanja zapakirati v privlačen koncert, ki poka pod kitarskimi rifi, za povrhu pa poskrbi še za smešne dovtipe in že takoj na začetku koncerta vzpostavi neverjetno pristen in topel odnos z občinstvom. Da je imel njegov kitarski tehnik ves čas polne roke dela, ni odveč poudarjati, že po nekaj pesmih pa je Vaiu "crknil" ojačevalec, kar je poimenoval "coitus interruptus". Ali je bila vsa zadeva zaigrana ali ne, ne bomo nikoli vedeli.

Njegovi spretni prsti so v osemdesetih strune ubirali tudi ob boku Davida Leeja Rotha, Whitesnake in Alicea Cooperja.
Njegovi spretni prsti so v osemdesetih strune ubirali tudi ob boku Davida Leeja Rotha, Whitesnake in Alicea Cooperja. FOTO: Miro Majcen

Tako je naznanil, da naj se pripravimo, ker bo s spremljevalnim kvartetom igral pet ur in ga bomo zjutraj preklinjali, ker nas bo vse bolelo. Priznati mu je treba, da je dramaturški lok peljal neverjetno suvereno, in četudi se je kot kakšna pevska diva na vsakih nekaj pesmi preoblekel, je vse skupaj naredil z  namenom in ne zgolj iz golega pozerstva. Od hipijevskih hlač, ki so ga, po njegovih besedah, silile, da pleše kot Prince, prek pisano svetlečih srajčk in pregovorne črnine s S & M usnjenimi paščki na nogah. Vrhunec šova je bila njegova robotska točka, v kateri se predstavi v svetleči čeladi, s plaščem, polnim lučk, iz rokavic in kitare pa so švigali laserki žarki. Takoj nas je spomnil na francoski tandem Daft Punk, večina ljudi v prijetno polni prenovljeni Cvetličarni pa je samo strmela in se čudila. Tudi pozerski "najboljši rock harfistki", kot je Vai poimenoval svojo soborko na odru.

Vai očitno rad igra rockovskega klovna, a mu to v kontekstu samega šova ne gre zameriti.
Vai očitno rad igra rockovskega klovna, a mu to v kontekstu samega šova ne gre zameriti. FOTO: Miro Majcen

Vai je tako po eksplozivnem uvodu suvereno nadaljeval nastop, vmes so člani njegove zasedbe po vrsti predstavili tudi svoje solo točke, za katere jim je vsakemu posebej naredil tudi reklamo v slogu "glasbo, ki ste jo pravkar slišali, lahko kupite tudi na naši stojnici". Ko so na vrsto prišle nežnejše pesmi, je Steve pri nekaj pesmi celo zapel (čeprav bi bilo vseeno, če jih ne bi), sledil je še akustični del koncerta ter komična točka, ko izgine bobnar, občinstvo ga začne klicati, on pa se pojavi s posebnim "naredi sam" setom, ki ga nosi, obešenega na sebi, z govorečo roza osvetleno lobanjo vred. Proti koncu so naredili še posebno točko, ko so dve dekleti in fanta povabili na oder, da so si zamislili melodijo, ritem in basovsko linijo, bend pa je potem improviziral in tako na mestu zložil in zaigral povsem novo pesem v slogu "poglejte, kaj znamo". Čeprav najbrž na vsakem koncertu uprizorijo nekaj podobnega, je trik uspel, Vai pa dokazal, da je poleg očitnih odlik, ki jih ima, tudi pravi mojster šova. V pravem pomenu besede. Ni lahko tri ure zabavati občinstvo, a njemu je v veliki meri uspelo, na koncu pa se je iz srca zahvalil občinstvu, ki ga spremlja že desetletja. Že res, da je Joe Satriani, njegov mentor, izreden v kitarski tehniki, a Vai ga krepko prekaša v samem šovu in razvedrilnem faktorju koncerta. No, kdo prednjači, učenec ali mentor, pa bomo lahko preverili spomladi drugo leto, ko k nam po nekaj letih spet prihaja Satriani. Več o Stevu Vaiu pa kmalu v intervjuju, ki smo ga imeli pred tokratnim nastopom!

"Nasvidenje in še kdaj!"
"Nasvidenje in še kdaj!" FOTO: Miro Majcen
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.