Steven Seagal spada v skupino akcijskih junakov, ki jih (seveda) poleg kultnega Chucka Norrisa uvrščamo v zlata osemdeseta in devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so poleg njega kraljevali še Stallone, Schwarzenegger, Van Damme, Lundgren in še kdo. 62-letni Segal nam je v intevjuju zaupal, da še ni dosegel ultimativnega cilja v življenju, da pa imamo vsi ljudje svoje vzpone in padce, hkrati pa upa, da mu bo uspelo, da se bo nekoč počutil udobno v svoji koži.
Kar pravzaprav marsikdo težko verjame, da se 1,93 metra visoki mož, mojster borilnih veščin in junak številnih filmov, z glasbo ukvarja že od 12. leta, ko je dobil prvo kitaro. S svojim blues bandom je sedaj prvič gostoval v Sloveniji, zato so mnogi, ki so ga dolga leta občudovali kot hollywoodskega zvezdnika, prišli prisluhnit, kaj lahko ponudi kot glasbenik. Seveda nad njim visi avra "nevarnega" človeka, kar je že dolga leta nekakšen stereotip, za katerega so krive predvsem vloge v akcijskih filmih, a je Segal tudi okoljevarstvenik, filantrop, zbiratelj in še kaj.
Ima namreč eno obsežnejših zbirk kitar znanih mojstrov bluesa, med njimi je med drugim v Ljubljani zaigral tudi na kitaro B.B. Kinga. Seagal premore tudi zbirko samurajskih mečev, sicer pa je v letih zvezdništva svoje ime posodil tako vinu, energijski pijači, homeopatskemu olju, vodici za po britju in še celi vrsti izdelkov.
Že desetletja ga poleg borilnih veščin (je mojster aikida in kenda, ima pa tudi črna pasova v karateju in judu), zanima tudi vzhodnjaška duhovnost, zanimiv podatek pa je tudi, da so mu budistični učitelji nekoč razkrili, da je bil v preteklem življenju menih v 17. stoletju. Da bi bila glasba odraz "krize srednjih let" mu ne more nihče očitati, saj je dejstvo, da ga spremlja dlje časa kot kar koli drugega. Sicer pa pravi, da ga pri 62. letih kriza srednjih let še ni dosegla.
Koncert je bil dober prikaz njegove velike ljubezni do blues glasbe, s svojim igranjem kitare (brez trzalice) pa je ob pomoči izvrstno uigrane ekipe prikazal, da je blues nekaj, kar nosi v svoji duši. Škoda je le, da se ni kaj prida slišalo spremljevalnih vokalistk, saj sta se izgubili v zvočni podobi, ki je bolj kot petju dajala prednost kitaram in ritmu, kar velja tudi v Seagalovem primeru, saj je bil njegov vokal bolj za spremljavo kot pa za vodilo celotne ekipe.
Slovensko občinstvo je velikega zvezdnika sprejelo z odprtimi rokami, a se ni bilo mogoče izogniti občutku, da je vse skupaj vseeno izzvenelo preveč "zvezdniško", saj je za dokaj krepko ceno vstopnice odigral le devet pesmi, oziroma je bil na odru zgolj dobro uro, nato pa je odigral še dodatek, se zahvalil občinstvu in v spremstvu varnostnikov odšel v zaodrje.
Več v intervjuju in utrinkih s koncerta!
KOMENTARJI (46)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.