Stonesi v Avstriji: Kje so moji gumijasti škornji?

Po uradnih ocenah se je edinega avstrijskega koncerta na tokratni turneji zasedbe The Rolling Stones No Filter udeležilo kar 95 tisoč ljudi. Večinoma Avstrijcev, Slovencev vsaj pet ali šest tisoč, verjetno še več, za povrh pa še kup Italijanov, Hrvatov, Madžarov, Srbov in najbrž še kdo od blizu in daleč.

Belo zasebno letalo z logotipom jezika je pristalo že dopoldan, 76-letni Charlie Watts, 74-letni Mick Jagger, 73-letni Keith Richards, 70-letni Ronnie Wood, pa si kajpak niso umazali čevljev. Dostavili so jih neposredno v njihovo zaodrje. Njihova rock'n'roll mašina neprekinjeno deluje že 55 let. Veliko ljudi pa se je odločilo za torkatno romanje v Spielberg, kjer je že nekaj dni "grozilo", da bo na sobotni večer pravi povodenj, da bo deževalo, skratka, nič spodbudnega.

A magična vudu palica, s katero legendarni Keef pred njihovimi nastopi na prostem preganja dež, je tudi tokrat pokazala svojo moč. "Čudež je v tem, da deluje!" je že večkrat poudaril neuničljivi kitarist. Če je pred nekaj dni bolj ali manj deževalo, so se okoli 15. ure oblaki nad Spielbergom pretrgali in proti večeru je dejansko posvetilo sonce, ki je nekoliko ogrelo precej jesenske temperature in tudi vzdušje.

Med tako maso ljudi pa se je jasno pokazalo, kdo je vajen hoditi na koncerte na prostem in kdo je pri tem amater ali pač brezbrižnež. Tisti, ki so imeli v zavesti, da je teren že nekaj dni pošteno razmočen, so si nadeli škornje ali vsaj konkretne gojzarje. Ostali pa so bili obsojeni na dejstvo, da so morali paziti na vsak svoj korak, saj se je travnik v nekaj dneh in ob tokratnem tlačenju skoraj dvesto tisoč nog spremenil v blatni poligon za nekaj konkretnih Rock Otočcev. Prekaljeni festivalski mački so bili tako hvaležni svojim gumajstim škornjem in dejstvu, da jih niso pozabili doma v garaži, drugi pa so pač morali vzeti v zakup, da so njihove superge v nekaj minutah zgubile svoj sijaj, noge pa vsaj za kakšnih osem ur niso bile kaj prida na suhem.

A če pustimo ob strani te obrobne stvari, je bilo vse ostalo tako, kot je treba. Po duhovitem ogrevanju z blues rockerjem Johnom Leejem Hookerjem mlajšim in svežo islandsko zasedbo Kaleo, je bil ob 20.30 napovedan dogodek večera. Stari mački, ki letom uspešno in vztrajno kažejo svoje zobe, so si privoščili celo akademskih petnajst, ko se se zaslišali zvoki prve pesmi Sympathy For The Devil.

Štirje veliki pokončni ekrani so se obarvali rdeče, Jagger pa je priplesal na oder ob vrsticah besedila "me veseli, da sem vas spoznal, najbrž ste uganili moje ime". Dobesedno peklenski začetek, ki se takoj zatem nadeljeval s pesmijo It's Only Rock 'n' Roll (But I Like It), ki je sama po sebi dovolj pomenjiva, da se je večina lahko praskala po glavi in ugotavljala, kako se rock'n'roll dedki dobro držijo in da se kljub starosti še vedno v odlični formi. Ni dvoma, stare korenine se ne dajo, takoj zatem pa so udarili še s Tumbling Dice.

Jagger je nato napovedal dve priredbi z lanskega blues albuma Blue & Lonesome, saj so zaigrali Just Your Fool Buddyja Johnsona in Ride 'Em Down Jimmyja Reeda. Pozdravil je Avstrijo, jo s smešno izgovoravo prekrstil v "usterajh", sicer pa je imel med koncertom še nekaj humornih izlivov kot npr. da bodo oktobra volili, danes pa so že izbrali. Izbrana pesem po glasovanju s spleta je bil star favorit She's A Rainbow, ki so ga izvedli takoj za zimzeleno Under My Thumb. Eden od Jaggerjevih prebliskov je bil tudi "kje so moji gumijasti škornji?" v malce polomljeni nemščini, zagotovo pa ta komentar, ki je požel huronski odziv, ni bil ravno ob muh.

Postregli so še s tremi starimi uspešnicami You Can't Always Get What You Want, himnično Paint It Black in funkoidno-plesno Miss You z impresivnimi grafikami neonskih luči v ozadju. Nato si je Jagger vzel čas za predah, v ospredje pa je stopil Richards, ki je zapel skladbi Happy in Slipping Away. Za sam finale koncerta pa so v neustavljivem ritmu izvedli same bisere, od Midnight Rambler, Honky Tonk Women, Street Fighting Man, Start Me Up, Brown Sugar in seveda (I Can't Get No) Satisfaction.

Mick je nekajkrat prišel v ospredje, ko so lahko na svoj račun prišli tudi tisti iz "zlatega kroga", medtem ko so imeli najboljše pozicije tisti v "diamantnem krogu" neposredno pod odrom. Jagger ni pozabil predstaviti svojega benda, v katerem so tudi Darryl Jones, Tim Ries in Bernard Fowler. Zasedba se je na oder vrnila še za uporniško Gimme Shelter ter eno svojih večjih klasik Jumpin' Jack Flash. Debeli dve uri enega najboljših rock'n'roll šovov na svetu, kot ga obvladajo samo Mick, Keef, Ronnie in Charlie pa so zaključili z mini ognjemetom z vrha njihove odrske konstrukcije.

Stonesom gre ves poklon, čast in slava, da (še vedno) počno, kar počno najbolje na svetu. Igrajo rock'n'roll. In veliko ljudi si reče, da "v življenju pa enkrat morajo videti Stonese v živo". Skoraj sto tisoč je to storilo tokrat v Avstriji. Nekateri smo jih videli že večkrat, tisti najbolj zavzeti celo nekaj desetkrat. A nikoli jim ni bilo moč očitati, da ne dajo vse od sebe ali da kogar koli pustijo brezbrižnega. Leta gor ali dol, rock dedki bodo do 22. oktrobra turnejo No Filter popeljali še v Švico, Italijo, Španijo, na Nizozemsko, Dansko, v Nemčijo, na Švedsko in v Francijo. Če so na vaši listi želja, si jih čimprej privoščite v živo na koncertu. Sicer se zaenkrat dobro držijo, a zagotovo se bo slej ko prej zgodilo, da tistega "prihodnjič" preprosto ne bo več ...