VIDEO: V Stockholmu dobila ponudbo zelo vplivne producentke

Kakšni so prvi vtisi po vrnitvi domov?

Super. Komaj sem čakala, da pridem domov. Najprej si želim privoščiti eno dobro gobovo juho, tenstan krompir pa kar koli zraven, samo da je nekaj slovenskega.

Ste zelo razočarani, da vam ni uspelo priti v finale?

Temu ne bi rekla razočarana. Predvsem sem bila zelo ponosna na nastop. To mi je bilo najpomembneje. Poudarila sem, da imam raje to, kot pa da bi slabše oddelala nastop, pa šla v finale. Jasno pa je, da si želi vsak izvajalec priti v finale. Nisem  razočarana. Zelo sem vesela, da je nastop izpadel tako, kot je.

Zakaj menite, da vam ni uspel preboj naprej?

Zelo težko komentiram ta preboj. Po navadi sem bila optimistična in nisem hotela verjeti v to medsebojno darovanje točk držav. Kaže, da res zelo pomaga. Letos recimo nismo imeli sosedov, imeli smo samo Srbe, in to se kar pozna. Predvsem pa je bilo veliko zelo dobrih komadov. Ni recimo ena skladba štrlela ven tako kot prejšnja leta, ampak je bilo res več takšnih hit skladb. Danes sem izvedela, da sem imela zelo dobre točke žirije in zelo malo od televotinga. Predvsem pa imajo bogate države tu veliko prednost. Pogovarjala sem se s kolegi iz drugih držav in jih malo vprašala, koliko so vložili v nastop, in sem slišala za takšne številke, da se mi je kar malo obrnilo v želodcu, in potem veš, kje smo. Žal smo premajhni. Finančno bi morali vložiti še več, vemo pa, da naša javna hiša nima toliko denarja, da bi ga metala v zrak. V ta projekt sem ogromno sponzorskega denarja vložila tudi sama, ker sem hotela nekaj drugačnega, a je bilo še vseeno premalo. Vseeno ni bilo tistih efektov, ki so še 100.000 evrov zraven, tako da … Po eni strani bi to zagotovo pomagalo, po drugi pa je to zelo velika izkušnja in je tako, kot je. Za drugo leto – upam, da bomo šli – si je treba izmisliti nekaj posebnega, tudi če za malo manj denarja, a nekaj efektivnega, ker vidim, da mora biti na Evroviziji res neki efekt, ne samo dobra skladba in dober izvajalec.

Menite, da bi lažje prišli v finale, če bi nastopili v prvem predizboru?

Težko rečem, a mislim, da bi bilo lažje, ker je bila v prvem predizboru veliko manjša konkurenca. Spremljala sem ga v hotelskem preddverju in sva s fantom ugotovila devet od desetih finalistov. V drugem predizboru pa res ni mogel ugotoviti, saj je bilo to res zelo močno. Na koncu res nisem bila razočarana. Vsakemu privoščim. Vem, da smo se vsi, ki smo bili tam, trudili. Seveda bi bilo super Slovenijo zastopati še v finalu. To sem si tudi želela.

Kakšna se vam zdi zmagovalna skladba?

Iskrena bom. Zelo spoštujem Jamalo kot umetnico, mi pa skladba ni zmagovalna, ker je za moje pojme preveč temačna. Potrebujemo skladbo, ki nas bo spravila v dobro voljo, ki jo bomo lahko poslušali na radiu. To naj bi Eurosong bil. Ko slišim to skladbo, mi malo vzbudi žalostne občutke, in to mi ni všeč.

Kateri so bili vaši favoriti?

Kar nekaj dobrih skladb je bilo. Moj favorit je bil Nizozemec, odkar sem prvič videla in slišala njegov performans. Tudi Avstralka mi je bila zelo všeč. Z njo sva se tudi zelo dobro razumeli. Na tretje mesto bi dala Belgijo.

Kako pa gledate na sodelovanje Avstralije na izboru za pesem Evrovizije?

Sprva mi ni šlo skupaj, kako lahko na Evroviziji sodeluje Avstralija. Spraševala sem se, ali bo to sploh še Evrovizija? A menda Avstralci Evrovizijo spremljajo že 30 let in so nori nanjo. Za to morajo vstati ob 1. uri zjutraj. Tudi pevka, ki je letos zastopala Avstralijo, Evrovizijo gleda že od otroštva. Tako da potem malo obrneš mnenje in si rečeš: "Zakaj pa ne?" V Avstraliji navsezadnje živi ogromno Evropejcev pa tudi Slovencev, in se mi zdi lepo, da imajo možnost sodelovati. Skladbo je imela zelo močno, odpela jo je suvereno, osebno je punca odlična, tako da sem ji privoščila tudi zmago.

S kom ste se – poleg Avstralke – še dobro ujeli?

Res je bilo zelo stresno in delovno in se nismo tako veliko družili, kolikor smo se, pa z Bolgarko, s katero smo imeli sobo ob sobi, Srbkinjo, s Hrvatico, ki jo sicer poznam že od prej, s katero pa se zdaj nisva veliko videvali, ker je bila ona v prvem, jaz pa v drugem predizboru, z Ircem, ki je žal tudi izpadel v predizboru, in z Norvežanko, ki je bila tudi ena od mojih favoritk in ki je tudi izpadla v našem predizboru.

Kako zelo naporna je Evrovizijska izkušnja?

Človek si težko predstavlja, kako naporno je to. Dejansko sem od Eme naprej delala za to vse do tistega polfinala, ko se je končalo, ko naše ime ni bilo prebrano. Takrat mi je vse butnilo ven, prehlad, vse, ker se je telo sprostilo. Seveda je od vsakega posameznika odvisno, koliko da v to. Jaz sem recimo v to dala celo življenje in za to mi ni ničesar žal, pa tudi nisem razočarana.

Rekli ste, da ste si vse življenje želeli nastopiti na Evroviziji. Je izkušnja upravičila vaša pričakovanja?

Ja, je. Res sem neskončno hvaležna, da sem lahko okusila ta oder ne glede na razplet. Na to je treba gledati drugače. Iz Slovenije sem dobila zelo lepo podporo. Po navadi – sama vem iz izkušenj – smo bili razočarani, če nismo šli v finale, tokrat pa je bilo toliko lepih sporočil in klicev iz Slovenije, da so ponosni name, da niso tako žalostni zaradi finala, ker sem jih naredila ponosne, in to mi je bilo v bistvu največ. Res. Ne morete si misliti, v kakšno podporo je to v tistem trenutku. Saj si zadovoljen s svojim nastopom, a kaj pa misli Slovenija? Vsekakor sem bila tam tudi za Slovenijo, in ta podpora Slovencev mi je res zelo veliko pomenila. Želim si, da je Slovenija ponosna, ne glede na to, ali se uvrstimo v finale ali ne, na nastop, na izvajalca, ki smo ga izbrali in da bi držali skupaj – in to ne samo v pesmi, ampak v vsej kulturi, ki jo imamo. Tako smo majhni, pa mi zdi, da nas zunaj cenijo veliko bolj, kot se mi.

Kaj vam bo najbolj ostalo v spominu?

Najbolj mi bo v spominu ostalo to, ko sem prvič stopila na oder. Bil je tako nor občutek – kot da tja spadam. Počutila sem se zelo domače. Hotela sem še. Vse vaje sem res užila do zadnjega trenutka. Pa Stockholm, ki je res zelo lep. Vsakemu Slovencu, ki ima možnost in željo, priporočam obisk, ker ima v sebi nekaj malo drugačnega. Je zelo na severu, a smo imeli en teden 25 stopinj Celzija. Sprehajala sem se v kratkih hlačah. Zadnja  dneva me je pa tudi pošteno prezeblo, ker je, ko tam piha, zelo ostro. Samo mesto je pa božansko.

Ja, predvsem sem ponosna na to. Tako kot sem omenila – če bi izvedla slab nastop, pa šla v finale, ne bi dosti naredila, tako pa sem ponosna na svoj nastop. Dobila sem kar nekaj ponudb. Do mene je prišla ena izmed zelo vplivnih producentk, da bi delala zame. Meni je to res v veliko čast. Kaže, da se bom kmalu vrnila v Stockholm. Dobila sem še nekaj drugih ponudb. Stvari se odpirajo. To je najpomembneje. S tem sam sebi dokažeš, da si naredil dobro, da si tudi državo dobro zastopal. Vsi so me spraševali tudi, kje je Slovenija, izrazili so željo, da bi si prišli ogledat Ljubljano. In tako si ponosen, da si naredil dobro.

Potem vam ni žal, da ste se prijavili na Emo?

Vsekakor ne. Je pa bilo letos zelo težko. Predvsem sem spoznala ta malce grenek priokus političnih stališč: država državi, soseda sosedi … Žal. Upam, da bo drugo leto boljše.

Se vam je zgodila kakšna posebno nenavadna anekdota?

S sabo sem imela toliko oblek, da je bila omara premajhna za vse. Z Marjanom sva zato morala v sobo prinesti veliko stojalo za obleke, da sva lahko vse razpakirala.

Koga ste najbolj pogrešali?

Zagotovo očeta, s katerim sva vedno skupaj gledala televizijo. On me je tudi podpiral pri glasbi. V bistvu mi je pokazal svet glasbe. Lani sva še po telefonu komentirala vse izvajalce, letos pa mi je žal, da ne more tega sam doživeti in videti. Vem, da bi bil ponosen name. Mogoče pa kje je. Verjamem, da je.

Se boste še kdaj prijavili na Emo?

Tega za zdaj ne upam napovedovati. Najprej si moram odpočiti. Mislim, da si noben pevec ne more predstavljati, kako je to stresno. Priznam, da si tudi sama nisem. A bi še enkrat ponovila. Je pa res zelo veliko odrekanj. Dejansko še nisem užila celega leta, ker sem res delala samo za ta projekt. Na koncu mi ni žal, ker je to le referenca, ki bo ostala vse življenje, in to zelo močna.

Katerim projektom se boste zdaj posvetili?

Takoj sem bom lotila dela na albumu, česar se zelo veselim. Izdati ga želim čim prej. Poleg tega pa vaje z bandom in koncerti. Nastopila bom tudi na festivalu Pivo in cvetje. V glavnem: pestro bo – tako kot sem si od nekdaj želela.