Od prijetno spomladnih temperatur, ki so se kazale po Sloveniji je pot proti Dunaju tokrat zahtevala prav poseben izziv, saj se je že na naši strani proti avstrijski meji zazdelo, da je bilo moč ujeti kako snežinko. Težko pa je bilo biti pripravljen, ko se je temperatura spustila na ničlo in je začelo konkretno snežiti v slogu "da ga mede, kolikor ga more". Prehitevanje vlačilcev je kar naenkrat postalo naloga, pri kateri je treba biti zelo pazljiv, še sploh ob upoštevanju, da lahko avto zanese zaradi vedno večje plundre na cestišču.
A na srečo je bila snežna faza poti kmalu preteklost, temperatura se je spet dvignila in posijalo je sonce. A bolj se je po kilometrih bližal Dunaj, bilj je postajalo jasno, da tam ne bodo ravno spomladanske temperature. Nazadnje se je kazalec stopinj ustavil nekje pri petih stopinjah, če odštejemo ledeno mrzel veter. A Dunajčani so mraz na prvi aprilski dan preganjali z zimskimi jaknami. A kaj bi to, pred nami je bil koncert, ki je obetal. Veliko. Glasbeni legendi, kakršni sta 63-letni Sting, mož, ki je postal svetovno znan že po svoji zasedbi The Police in uspešnicami kot so Every Breath You Take, Roxanne, Message In A Bottle, kasneje pa je zajadral v še veliko bolj uspešno samostojno kariero. Prav tako ni posebej treba predstavljati 73-letnega Paula Simona, nekoč polovica dua Simon & Garfunkel, ki je nato uspel predvsem z albumom Graceland (1986), ki mu je prinesel grammyja za album leta. Glasbenika sta se že pred kakim letom združila na turneji On Stage Together (Skupaj na odru). Potem, ko ju je v začetku leta zaneslo na Novo Zelandijo in v Avstralijo, se v pomladnih mesecih mudita v Evropi. Do druge polovice aprila bosta nastopila v 19 mestih, kjer bosta imela 21 koncertov.
Koncert, ki ga je obiskalo okoli enajst tisoč duš, pretežno njune in nekoliko mlajših generacij, ki so ju spremljale v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja, je bil sedečega tipa. Kar je po svoje razumljivo, po drugi strani pa gre razumeti tudi ljudi, ki so jih ob kakšnem pivu, dveh ali treh, zasrbele pete in so začeli poplesavati. S slabe petnajst minut "zamude", koncert je bil namreč napovedan ob 19.30, sta na oder prišla protagonista večera. Začela sta s Stingovo Brand New Day, kar je bil obetaven začetek 165 minut dolgega koncerta. Simon je nato zapel The Boy in The Bubble, Sting je takoj zatem požel val navdušenja s Fields of Gold, Simon pa je izvedel še Mother and Child Reunion.
Po uvodnem delu, ko sta se izmenjavala, vsak po eno pesem, je nato prvi sklop pripadel Stingu, ki je izvedel nekatere pesmi The Police in nekaj svojih adutov, med njimi So Lonely, Englishman in New York in Walking on the Moon. Prvi vrhunec večera je bila zagotovo pesem Mrs. Robinson, ki sta jo zapela skupaj, marsikdo pa se je spomni iz filma Diplomiranec z Dustinom Hoffmanom. Po dvorani se je razleglo navdušenje, ko je večina najbrž prvič prisostvovala dragulju večne glasbene zgodovine.
Naslednjih pet pesmi je izvedel Simon, ki kljub letom ostaja v dobri vokalni in tudi fizični formi. Njegovih 160 centimetrov višine pa zagotovo nadkrilijo vrhunske pesmi in izvedba, ki je tokrat s 16-člansko zasedbo bila izpiljena do popolnosti, kot tudi izvrstni zvok, kar je v Stadthalle že stalnica. Simon je tako podal napotke, kako zapustiti ljubimca (50 Ways to Leave Your Lover) in zapel o svoji mladosti v Me and Julio Down by the Schoolyard. Ko se mu je spet pridružil Sting, sta skupaj zapela njegovo Fragile, nato pa je sledila nova "petka" njegovih pesmi. No, pravzaprav je najprej zapel song America, pesem, ki sta jo nekoč prepevala Simon & Garfunkel, nato pa nadaljeval s pesmijo The Police (Message in a Bottle), za nov vrhunec pa poskrbel s trojčkom Roxanne / Ain't No Sunshine in svojo epsko Desert Rose, ki je na noge dvignila praktično celotno dvorano. Skupaj sta nato izvedla še The Boxer, ki je seveda še ena neopozabna iz repertoarja Simona & Garfunkla, nato pa je spet v ospredje stopil Simon, ki je sicer "pozabil" na pesem Graceland (ki jo dva dni prej zapel v Milanu), zato pa na koncu navdušil z enim svojih največjih hitov You Can Call Me Al. Čili 73-letnik je zraven tudi zaplesal, na njegovem obrazu pa se je za razliko od konstantne otožnosti razprostrl širok nasmešek. In če so nekateri želeli poplesavati z njim po odrom, jim je to končno uspelo, saj so jih sicer stroge in nepopustljive hostese in njihovi moški kolegi le spustili naprej. Med koncertom je bilo to namreč prepovedano, saj bi imeli okrnjen pogled na oder predvsem tisti, ki so za ta koncert plačali največ. A po dodatku, v katerem smo lahko slišali še legendarne skladbe Cecilia (Simon & Garfunkel), Every Breath You Take (The Police), kultno Bridge Over Troubled Water ter priredbo The Everly Brothers When Will I Be Loved? najbrž tudi tisti, ki so plačali po nekaj sto evrov, niso domov odšli razočarani.
Dve uri in tričetrt trajajoč koncert dveh glasbenih legend, dveh grammyjevcev (Simon jih ima 12, Sting kar 16), je bila nedvomno zadetek v polno, presenetljivi duo pa je tako skupaj, kot vsak posebej, navdušil tako z izvedbo kot z izborom pesmi. Čudoviti spoj vrhunskega muziciranja spremljevalne zasedbe in hkrati zavedanje, da sta na odru dve glasbeni legendi, sta ustvarili skupno čarovnijo, ki si bo marsikdo najbrž zapomnil za vse življenje. Glasba tako enega kot drugega se je prepletla v magično mešanico dveh vrhunskih svetovnih glasbenikov in avtorjev. Sting je s svojo brado, zguljeno baskitaro in preprosto majico morda hotel povedati, da "en klinc gleda" imidž in da šteje samo glasba, Simon pa je kot mali slavček pokazal jezik vsem, ki so ga po možnosti že upokojili.
"Glasba je preprosto dobra, ne ozira se na smernice, še danes je relevantna in prav to želiva pokazati na teh koncertih," je ob najavah koncertov te turneje ugotavljal Sting. "Najin koncert nima nobene pirotehnike, samo glasbo," ga je dopolnil Simon. Da, ta večer je vladala vrhunska glasba tandema, za katerega se se je trenutke zazdelo, da je narejen v nebesih ...
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.