Elton John – Po vseh uspehih še oče!

Reg Dwight, večini bolje poznan kot Elton John, bo na letošnji materinski dan, 25. marca, dočakal častitljivih 64 let. Glasbenik je kariero začel že pri sedemnajstih, leta 1967, ko sta se tudi našla s partnerjem Berniejem Taupinom in v skoraj 45 letih sodelovala pri več kot 30 albumih.

Reg, ki ima od leta 1998 tudi predpono "sir", ko mu je viteštvo podelila britanska kraljica, je v karieri prodal več kot 250 milijonov plošč in velja za enega najbolj uspešnih svetovnih glasbenikov vseh časov. Imel je več kot petdeset top 40 hitov, samo singla Candle in The Wind (verzija iz leta 1997, ki jo je posnel za pokojno princeso Diano) so prodali v več kot 33 milijonih izvodov. Med njegovimi nagradami je šest grammyjev, oskar, zlati globus in gledališki tony.

V rock alejo slavnih (Rock and Roll Hall of Fame) so ga sprejeli leta 1994, od decembra 2005 je poročen z Davidom Furnishem, sicer pa ga je revija Billboard uvrstila na tretje mesto najbolj uspešnih izvajalcev, takoj za Beatli in Madonno.

Oče želel, da bi bil sin bankir, sin pa je izbral klavir

Reginald Kenneth Dwight se je rodil 25. marca 1947 staršema Stanleyju in Sheili Eileen Dwight. Starša se nista poročila dokler ni bil star šest let, odraščal pa je v hiši starih staršev v Pinnerju v Middlesexu. Tam je obiskoval tudi gimanzijo, ko je bil star 17 let, pa se je tik pred maturo odločil, da bo postal glasbenik in odšel po poti glasbene kariere.

Oče, ki je bil letalski poročnik, je sicer želel, da bi si sin našel kakšno bolj običajno sklužbo, zato ga je spodbujal, da bi bil bankir. Oče je sicer v vojski igral trobento, kjer so vojake zabavali na plesih. Starša sta sicer vneto kupovala plošče takrat popularnih izvajalcev, Elton pa se spominja, da mu je bila takoj všeč energija in svež zvok Elvisa Presleyja. Njegova mama je bila z njim precej stroga, precej bolj kot oče, ki je bil velikokrat odsoten. Odraščal je večinoma z njo in staro mamo, starša pa sta se, rekdko kdaj ko je bil oče doma, velikokrat prepirala, kar ga je močno pretreslo. Ločila sta se, ko je bil star 15 let. Mama se je nato poročila z lokalnim pleskarjem Fredom, na katerega ima John lepe spomine.

Reg je začel klavir igrati pri treh letih, veliko pesmic pa se je naučil kar na pamet. Najprej je nastopal na družinskih srečanjih, nato pa se je pri sedmih letih začel resneje učiti klavirja. Kmalu je pokazal veliko smisla za komponiranje novih pesmi, v šoli pa je nadrejene jezil z norimi priredbami Jerryja Lee Lewisa, čeprav so se vsi strinjali, da je mladenič neverjetno nadarjen, saj so menda izjavili, da igra "kot bi poslušal gramofonsko ploščo".

V naslednjih letih se je pridno učil črno-belih tipk in preigraval dela Handla, Chopina in Bacha, pel pa je tudi v pevskem zboru. "Glasbena akademija mi ni nikoli dišala, bil sem eden tistih, ki se ni kaj prida učil, pa sem vseeno zdelal predmete brez posebnega napora," je priznal mnogo kasneje. Morda se ga tudi zato nekateri profesorji spomnijo kot "vzornega učenca", poleg uradne šole pa je uril tudi z zasebnim učiteljem.

S klavirjem po pubih, neuspele avdicije in srečanje s Taupinom

Pri petnajstih je Reg ob vikendih začel igrati v lokalnem pubu v hotelu Northwood Hills, kjer je dobil po 35 funtov na teden. Igral je večinoma popularne pesmi npr. standarde Raya Charlesa, vmes pa je preizkusil tudi nekaj lastnih pesmi. Leta 1964 je s prijatelji ustanovil zasedbo Bluesology, s katero je bil predskupina na turnejah zasedb kot so The Isley Brothers, Major Lance in Patti LaBelle and The Bluebelles.

Po neuspešnih avdicijah za pevca zasedb King Crimson in Gentle Giant, se je odzval na oglas v New Musical Express, kjer so mu prišle v roke besedila Bernieja Taupina, ki se je odzval na isti oglas. Reg mu je poslal svojo glasbo in tako se je začelo njuno partnerstvo, ki traja še danes. Leta 1967 sta tako ustvarila prvo pesem Scarecrow (Ptičje strašilo), šest mesecev kasneje po njunem srečanju pa se je Reg preimenoval v Eltona Johna, kot posvetilo saksofonistu Bluesology Eltonu Deanu in Long Johnu Baldryju.

Elton in Taupin sta se nato leta 1968 pridružila založbi DJM Records in napisala kopico pesmi za druge izvajalce, Taupin je skupaj zmetal besedilo v eni uri, Elton pa je napisal glasbo v pol ure. Med drugim sta napisala tudi evrovizijsko pesem za Lulu z naslovom Can't Go On (Living Without You), s katero se je leta 1969 uvrstila na šesto mesto. Elton je bil v tem času tudi studijski glasbenik za druge bende, med drugim je igral klavir na skladbi He Ain't Heavy, He's My Brother zasedbe The Hollies.

Raje dva albuma kot le eden na leto

S Taupinom sta nato začela pisati bolj kompleksne pesmi, prvi singla, ki sta izšla, pa sta bila I've Been Loving You in Lady Samantha, oba izdana leta 1969. Še isto leto je izšel tudi njegov debitanstski album Empty Sky, tako naslednje leto pa že istoimenski album Elton John. Na njem je tudi pesem Border Song, ki se je kot prva uvrstila med prvih sto v ZDA, na 92. mesto. Naslednja pesem Your Song pa je bil njegov prvi top 10 hit, saj je dosegel osmo mesto, album pa je kmalu dosegel prvo mesto albumov Billboardove lestvice. Prvi ameriški koncert je imel avgusta 1970 in je bil popoln uspeh. Istega leta v oktobru je izšel konceptualni album Tumbleweed Connection, ki je prav tako prišel med prvih deset. Sledil je živi album 17-11-70, ki je bil žrtev piratstva, saj ga je nekdo z vzhodne obale ZDA izdal nekaj tedenov pred uradnim izidom, poleg tega pa je bil dolg celo uro, ne le 40 minut, ki jih je za izdajo izbrala založba.

Četrti album Madman Across the Water, ki ga je izdal konec leta 1971, je vseboval hit Levon, naslednji album Honky Château iz maja 1972 pa je bil prvi, ki je bil št. 1 v ZDA. Na njem sta namreč uspešnici Rocket Man in Honky Cat. V začetku leta 1973 je bil že čas za novo ploščo, čisti pop izdelek Don't Shoot Me I'm Only the Piano Player, s katere sta znani pesmi Crocodile Rock in Daniel. Njegova neverjetna ustvarjalnost je velevala, da je že oktobra izdal Goodbye Yellow Brick Road, ki je bil kritiško dobro sprejet, obenem pa je bil dva meseca na vrhu lestvice albumov. Na njem so tudi skladbe Candle in the Wind, Saturday Night's Alright for Fighting in Bennie and the Jets.

Elton je nato v distribuciji MCA ustanovil svojo Rocket Records založbo, za katero sta podpisala tudi Neil Sedaka in Kiki Dee, za katero se je zanimal tudi zasebno. Sam sicer ni izdajal plošč za Rocket Records, saj je sprejel 8 milijonov dolarjev, ki so mu jih ponudili pri MCA. Pogodbo je podpisal leta 1974, MCA pa je zato zahtevala zavarovalno polico na njegovo življenje v vrednosti 25 milijonov dolarjev.

Leta 1974 je sodeloval z Johnom Lennonom, saj je naredil priredbo pesmi Beatlov Lucy in the Sky with Diamonds ter Lennonove One Day at a Time. V zameno je nato sodeloval pri Lennonovi pesmi Whatever Gets You thru the Night, par je nato pesmi na Lennonovem zadnjem živem nastopu izvedel skupaj z I Saw Her Standing There na Madison Square Gardnu.

Istega leto je nato Elton izdal album Caribou. In čeprav je dosegel št. 1 na lestvici albumov, so ga imeli mnogi za "manj kvaliteten" album. Z njega poznamo pesmi The Bitch Is Back in z orkestralnimi vložki bogato Don't Let the Sun Go Down on Me.

Leta 1975 ga je Pete Townshend povabil k filmu Tommy, rock operi zasedbe The Who, za katero je posnel pesem Pinball Wizard. Isto leto je obelodanil biografski album Captain Fantastic and the Brown Dirt Cowboy, saj so se Taupinova besedila na plošči ukvarjala z njunimi leti, ko sta skušala uspeti kot glasbenika na londonski sceni. Uspešnica in hkrati prelomnica je bila pesem Someone Saved My Life Tonight, saj je bil to čas, ko je Elton prenehal delati s svojim bendom. Nezadovoljen in zgaran je odpustil oz. zamenjal nekaj članov in novo postavo nato predstavil na londonskem stadionu Wembley.

Oktobra je izdal ploščo Rock of the Westies, ki je, tako kot prejšnja, v ZDA dosegla prvo mesto na lestvicah. Med njegovimi odrskimi opravami so začele prevladovati vedno bolj ekscentrične obleke. Med njimi so se tako našla peresa noja in npr. kostumi Jake Racmana, kipa svobode in Mozarta.

"Da, biseksualec sem!"

Živemu albumu Here and There (1976) je nato oktobra istega leta sledila plošča Blue Moves, ki vsebuje singel Sorry Seems to Be the Hardest Word. Največji uspeh tega leta pa je bil duet s Kiki Dee v pesmi Don't Go Breaking My Heart, ki je zasedel vrhove lestvic tako v VB kot tudi v ZDA. Istega leta je v iskrenem intervjuju za revijo Rolling Stone razkril, da je biseksualec.

Ko je leta 1977 izdal le nekaj singlov, se je odločil da ne bo več nastopal, Taupin pa se je posvetil delu za druge izvajalce. Od sedaj naprej je bil odločen, da je eden album na leto povsem dovolj.

Prihodnje leto je izšla plošča Single Man (1978), na katerem je besedila napisal Gary Osborne, z nje pa sta znani pesmi Part-Time Love in Song for Guy. Leta 1979 je bil z Rayem Cooperjem prvi zahodnjaški glasbenik, ki je nastopil v takratni Sovjetski zvezi, hkrati pa tudi eden prvih, ki je nastopil v Izraelu. V Filadelfiji je nato sodeloval s soul producentom Thomom Bellom, s katerim sta med drugim posnela hit Mama Can't Buy You Love.

Disko naravnan album Victim of Love (1979) je naletel na hladen tuš s strani njegovih oboževalcev, nato pa se je v sedlo vrnil Taupin. Naslednje leto sta tako ustvarila album 21 at 33 (1980), ki je imel največji hit zadnjih štirih let Little Jeannie, čeprav je besedilo še vedno bilo izpod peresa Garyja Osborna.

Popularna osemdeset, Live Aid in nove lase

Album The Fox (1981) je bil posnet v istem okolju kot prejšnji, prav tako kot naslednji Jump Up! (1982) pa je bil v ZDA izdan pod okriljem založbe Geffen, s katero je podpisal pogodbo. Na tem albumu je tudi zimzelena balada Blue Eyes. Na lestvice pa se je spet vrnil z albumom Too Low for Zero (1983), na katerem sta tudi uspešnici I'm Still Standing ter I Guess That's Why They Call It the Blues s Steviejem Wonderjem na orglicah.

Leta 1984 se marsikdo spominja pesmi Sad Songs (Say So Much) z albuma Breaking Hearts (1984), z naslednjega Ice on Fire (1985), pa ni mogoče mimo Nikite, za katero je posnel tudi pravi mini film oz. videospot, ki ga je režiral Ken Russell. Istega leta je sodeloval še z Dionne Warwick, Gladys Knight in spet z Wonderjem pri pesmi That's What Friends Are For, ki je šla naravnost na prva mesta lestvic. Na albumu Leather Jackets (1986) je sodeloval s Cliffom Richardom, nato pa še z Jennifer Rush. Na živi plošči skupaj s simfoničnim orkestrom iz Melbourna leta 1987 sta spet na lestvice prišli živi različici pesmi Your Song in Candle in the Wind. Plošča Reg Strikes Back (1988) je ponudila pesem Town of Plenty, istega leta pa je sodeloval tudi z Aretho Franklin (pri pesmi Through the Storm).

Seveda je leta 1985 nastopil tudi na legendarnem koncertu Live Aid za lačne v Etiopiji, ki ga je organiziral Bob Geldof. Zapel je pesmi Rocket Man in po dolgem času spet Don't Go Breaking My Heart s Kiki Dee, George Michael iz dua Wham! pa se mu je pridružil pri pesmi Don't Let The Sun Go Down On Me, ki sta jo nekoliko kasneje posnela za eno od Georgeovih albumov. Istega leta je tudi snemal z Millie Jackson in metalci Saxon. Tekom leta 1986, med turnejo po Avstraliji, je Elton izgubil glas, zaradi česar so ga operirali in mu odstanili nekaj nerakotvornih polipov z glasilk. Prav zaradi te operacije se mu je za vedno spremenil glas, saj je prejšnji tenor zamenjal bariton.

Leta 1988 je dvakrat razprodal Madison Square Garden, kar mu je v karieri uspelo 26-krat. Leta 1989 je izšel album Sleeping with the Past, s katerega sta poznani pesmi Healing Hands in še posebej Sacrifice. To je bil tudi čas, ko smo Eltona zadnjič lahko videli s njegovimi lastnimi (sivimi) lasmi, s precejšnjo plešo, saj si je kmalu zatem privoščil presaditev las in od takrat naprej so njegove lase spet mladostno rjavo-oranžne.

Oskarjevska devetdeseta s tragičnim zaključkom

Na začetku devetdesetih je plaval na uspehu megahita Sacrifice, naslednje leto pa je prav tako na vrhove lestvice prilezla pesem Don't Let The Sun Go Down On Me, ki sta jo posnela skupaj z Georgeom Michaelom. Album The One (1992) je vseboval istoimenski hit, Elton in Taupin pa sta podpisala pogodbo z gigantom Warner/Chappell Music za 39 milijonov dolarjev za 12 let. To je bila do tedaj največja vsota, ki so jo nekemu glasbeniku dali kot predujem. Aprila 1992 je Elton nastopil na koncertu v spomin preminulemu Freddieju Mercuryju, kjer je s preostalimi tremi člani Queen izvedel The Show Must Go On ter nato še Bohemian Rhapsody prav tako z njimi in z Axlom Roseom iz Guns N' Roses. Naslednje leto je izdal ploščo Duets (1993), na kateri je sodeloval z imeni kot so Tammy Wynette, RuPaul, Eric Clapton, Marcela Detroit in vnovič s Kiki Dee.

S Timom Riceom sta leta 1994 napisala pesmi za Disneyjev animirani film Levji kralj, ki je postal tretji najbolj donosen animirani film dotlej. Elton je prejel oskarja za pesem Can You Feel the Love Tonight, ki mu je prinesla tudi grammy, uspešnica pa je bila tudi skladba Circle of Life. Naslednje leto je sledil album Made in England (1995), z istoimensko pesmijo in hitom Believe. Love Songs (1996) je bila kompilacija balad, z legendarnim tenoristom Lucianom Pavarottijem pa je posnel pesem Live Like Horses.

Leto 1997 je bila za Eltona precej stresno, saj je izgubil dva dobra prijatelja. Konec marca je sicer v velikem slogu praznoval 50. rojstni dan, saj se je oblekel v kralja Ludvika XIV. in povabil 500 prijateljev. Kasneje pa ga je do konca strlo, ko so umorili modnega kreatorja Giannija Versaceja, 31. avgusta pa je v prometni nesreči umrla še princesa Diana. Elton je takoj septembra poklical Taupina, da bi na novo priredila pesem Candle in The Wind, ki sta tudi jo, pesem je nato (edinokrat!) zaigral na njenem pogrebu v Westminster Abbeyju, singel z novo vertijo pa so, kot rečeno, prodali v več kot 33 milijonih izvodov. Pesem je postala najbolje prodajan singel vseh časov, okoli 55 milijonov britanskih funtov dobička pa je šlo v fundacijo princese Diane. Elton je pesem v živo izvedel le enkrat, zaklel pa si je, da je ne bo nikoli več, razen, če ga bosta prosila njena sinova. Morda jo bo zaigral prav na prihajoči Williamovi poroki, saj sta nanjo vabljena oba z Davidom. Istega leta je sicer izdal še album The Big Picture (1997).

Levjega kralja so leta 1998 uspešno predelali tudi na deskah Broadwaya, zelo uspešna pa je bila tudi Eltonova glasba za Disneyjevo produkcijo Aide, za katero je besedila napisal Tim Rice. Oba sta za glasbo prejela gledališko nagrado tony in tudi grammyja za naj glasbo v muzikalu.

Duet z Eminemom, Lady Gaga in rdeči klavir

Z Riceom je spet sodeloval leta 2000 pri komponiranju glasbe za DreamWorksov animirani film Pot v El Dorado, Songs From the West Coast je izdal 2001, leta 2003 pa s pesmijo Are You Ready for Love spet posegel po vrhu britanskih lestvic. Napisal je glasbo za film Nasmeh Mone Lise (2003) ter za muzikal Billy Elliot (2005), po vampirskih romanih Anne Rice sta se s Taupinom spravila delat tudi glasbo za Lestat: Muzikal, a so predstavo ukinili maja 2006 po samo 39 ponovitvah.

Oktobra 2003 je Elton oznanil, da je podpisal ekskluzivno pogodbo za 75 koncertov v roku treh let, ki jih bo izvedel v Cezarjevi palači v Las Vegasu. Koncertni dogodek je poimenoval The Red Piano (Rdeči klavir), ki je bil megalomanski projekt z veliko razkošne opreme in videoprojekcijami, za katere je poskrbel David LaChapelle. Elton si je nastope nato celo leto izmenjeval s Celine Dion, tako da je eden nastopal, drugi pa počival. Prvega je izvedel februarja 2004, zadeva pa se je nekoliko "razvlekla", saj je junija 2008 odigral svoj 200. koncert. Izšla je tudi CD/DVD izdaja, The Red Piano turnejo, ki jo je ponesel tudi drugod po svetu, pa je zaključil aprila 2009.

Vmes je dokaj neopazno izšel album Peachtree Road (2005), Eltona so naslednje leto imenovali za "Disneyjevo legendo", isto leto pa je izjavil, da bi rad sodeloval z raperji kot so Pharrell Williams, Timbaland, Snoop Dogg, Kanye West in Eminem. No, plošča The Captain & the Kid (2006) ni tako ekstremno izstopajoča, je pa res, da je z Eminemom, znanim po žaljenju gejev v besedilih, nastopil na podelitvi grammyjev, ko sta skupaj zapela pesem Stan.

Odmeven je bil tudi duet z Lady Gaga na 52. podelitvi grammyjev, leta 2010, ko sta skupaj izvedla njegovo skladbo Your Song. Njegov zadnji album nosi naslov The Union, izšel pa je oktobra 2010. Pri njem je sodeloval z Leonom Russellom, Elton pa je oznanil, da označuje novo poglavje v karieri, saj mu "ni treba več snemati pop albumov".

Zasebno življenje polno vzponov in padcev ... in vzponov

Že leta 1976 se je v intervjuju za revijo Rolling Stone razgovoril o biseksualnosti in njegovem prepričanju, da je vsakdo biseksualen do določene mere. Razkril pa je tudi, da je bila njegova prva seksualna izkušnja z žensko, tajnico Lindo Woodrow, ki jo je tudi zaprosil za roko, kasneje pa ji je napisal pesem Someone Saved My Life Tonight.

Elton se je na valentinovo leta 1984 poročil z nemško inženirko zvoka Renate Blauel, zakon pa je trajal tri leta. Pevcu so sicer mnogi očitali, da je bila poroka le krinka, saj je kmalu po ločitvi povedal, da nima težav s tem, da je gej. Leta 1987 pa je dobil tožbo proti tabloidu The Sun, ki je napisal nekaj krepkih na njegov račun, da si naroča mlade fante za seks.

Svojega partnerja, Kanadčana Davida Furnisha je srečal leta 1993, od konca leta 2005 pa sta tudi civilno poročena. Par si je zadnjih nekaj let močno želel otroka. Leta 2009 je že kazalo, da bosta posvojila HIV pozitivno ukrajinsko siroto, 14-mesečnega dečka Leva, a žal tega ukrajinski zakoni niso dopuščali. Sreča se jima je nasmehnila dobro leto kasneje, ko sta postala ponosna starša Zacharyja Jacksona Levona Furnisha-Johna, ki jima ga je 25. decembra 2010 v Kaliforniji rodila nadomestna mama. Elton se je tekom svoje kariere boril s kar nekaj odvisnostmi, med drugim predvsem z alkoholom in kokainom, imel pa tudi motnjo hranjenja - bulimijo. Podobno kot kasneje njegova prijateljica princesa Diana.

Mož, ki naj bi imel po zadnjih podatkih pod palcem slabih 200 milijonov britanskih funtov in je v karieri prejel šest grammyjev, je nekoč dejal, da je imel blazno srečo, saj je "dal dol pol Amerike in ni staknil aidsa". Po dolgih letih depresij in zasvojenosti, pa je v devetdesetih svoje moči usmeril predvsem v zbiranje denarja za pomoč žrvtam aidsa in okuženim z virusom HIV, saj od leta 1992 deluje Elton John AIDS fundacija. Ta vsako leto zbere milijone dolarjev prav v ta namen, sicer pa znana tudi njegova dobrodelna zabava, ki jo vsako leto organizira po podelitvi oskarjev. Legendarne so tudi njegove dražbe, ko redno razprodaja svoja odrska in zasebna oblačila, avtomobile in druge predmete iz njegove zbirke.

In prav Elton John, ki bi v glasbenem smislu težko dosegel še kaj več, bo novembra končno zapel tudi v Sloveniji, in sicer 11. novembra, ko bo koncertiral v ljubljanski dvorani Stožice. Zanimanje zanj je veliko, počasi pa že lahko odštevamo dneve, ko bomo njegov talent in glasbeno veličino naposled lahko slišali tudi v živo.