Bi si postavili bivak poleg medvedovega brloga?

Bivak kot zaščita pred negativnimi vplivi zunanjih dejavnikov

"V našem prostoru se namesto bivališča bolj pogosto uporablja beseda bivak, ki izhaja iz francoske besede 'bivouac' in v prevodu pomeni nočno stražo ob ognju, taborjenje ali šotorjenje oziroma zatočišče pod odprtim nebom," je razložil Aljoša Rejc, inštruktor preživetja v naravi, in nadaljeval, da je osnovni namen bivaka na eni strani ohranjanje normalne telesne temperature, na drugi strani pa čim bolj udobno in kakovostno preživeta noč. "Prav gotovo bivak ni opravil svoje naloge, če ga zapustimo še bolj utrujeni, prepihani ali premočeni. V ekstremnih razmerah je lahko bivak ključnega pomena za preživetje," je še poudaril.

Bivak je torej namenjen predvsem zaščiti pred negativnimi vplivi zunanjih dejavnikov, kot so zaščita pred dežjem, vetrom, mrazom, pregrevanjem telesa, zato je potrebno pri gradnji te dejavnike upoštevati.

Bivaki se sicer delijo na tiste, ki jih načrtujemo in tiste, ki so stvar improvizacije. "Pri načrtovanih bivakih že sama beseda pove, da bivak predhodno planiramo, kar pomeni, da si priskrbimo ustrezno opremo (spalna vreča, spalna podlaga, šotorsko krilo ...), okvirno določimo kraj bivakiranja in kar je zelo pomembno – obvestimo bližnje, kam in kdaj se odpravljamo, v primeru, da se nam kaj pripeti."

Še posebej pa nam prav pridejo veščine preživetja pri nenačrtovanih bivakih, ki se jih običajno poslužujemo v primerih, ko se izgubimo, smo poškodovani, pride do nenadnega poslabšanja vremena ali naletimo na večjo oviro. »Pri nenačrtovanih bivakih smo najbolj odvisni od lastne iznajdljivosti in pripomočkov, ki jih imamo ob sebi in ki jih najdemo v naravi. Uporabiti moramo stvari, ki so v naši okolici. Za ogrodje bivaka si tako naberemo močnejše veje, za streho pa smrekove veje ali lubje. Za ležišče lahko prav tako uporabimo smrekove veje ali suho listje. Dobro oko pa bo v okolici hitro opazilo kakšno podrto drevo, jamo ali košat grm, ki ga lahko uporabimo za ogrodje bivaka. Tudi kamenje lahko uporabimo tako za osnovo ležišča kot tudi za vetrobran,« nam razloži inštruktor.

Bivake pa lahko razdelimo tudi glede na letni čas - na zimske in letne, ki se v večini razlikujejo po uporabi materialov in uporabnosti. »Pri zimskih bivakih je v ospredju ustvarjanje toplega prostora, kot material se najpogosteje uporablja sneg in smrečje. Pri letnih bivakih se želimo najpogosteje obvarovati pred dežjem in vetrom, uporaba materiala pa je odvisna predvsem od okolice.«

Izogibajmo se izpostavljenim mestom

Sogovornik še poudarja, da je za dobro postavitev bivaka potrebno upoštevati kar nekaj dejavnikov. Med najbolj pomembnimi je prav gotovo uporaba že pripravljenih prostorov kot so jame, previsi ali podrta drevesa, vendar le v primeru, da je območje varno. Prav tako se moramo izogibati izpostavljenim mestom in vrhovom zaradi močnejših vetrov in udara strel ter poplavnim območjem.

"Pri bivakih, kjer planiramo ostati dalj časa, moramo upoštevati tudi pridobivanje pitne vode, material za kurjavo, smer vetra, nevarnost padanja vej z dreves. V katerem koli primeru bivakiranja pa je potrebno posebno pozornost dati tudi živalim v naravi. Kolikor se da se izogibamo stičinam divjadi," še razloži.

Za konec pa inštruktor še doda, da moramo pri bivakiranju najbolj posvetiti varnosti, okolici v kateri bomo bivakirali, ter lastnemu znanju in sposobnostim.