FOTO in VIDEO: Pogumna Slovenka na Madagaskar kar s kolesom!

Šabičeva ima z največjim afriškim otokom kar nekaj izkušenj, saj je tam med letoma 2009 in 2011 kot laična misijonarka prostovoljno delovala v eni od tamkajšnjih bolnišnic in porodnišnic. ''Dve leti sem kot prostovoljka delala pri Pedru Opeki. Po eni strani sem se kar veselila, da spet odhajam domov, ampak se je bilo na neki način kar težko posloviti. Ko je prišel tisti dan, sem si rekla: 'Kar konec je že ... ','' je za 24ur.com povedala Katarina.

Madagaskar je nedvomno ostal v njenem srcu, saj je že kmalu po prihodu v domovino začela razmišljati o človekoljubnem projektu, s katerim bi pomagala Malgašem: ''Enostavno se nisem poslovila od svojega dela. Odločila sem se, da bom svoje delo nadgradila in naredila en tak zaključek, torej da bom zbrala denar za eno porodnišnico.''

Za nasvet je povprašala argentinsko-slovenskega misijonarja Pedro Opeko, ki tam deluje že vse od leta 1975: ''Takoj, ko temu človeku stisneš roko, veš, da je nekaj posebnega, ima res posebno energijo. Delati z njim je veliko veselje in mi je bilo res v čast, da sem lahko dve leti delala z njim.''

Ko je nominiranca za Nobelovo nagrado za mir vprašala, koliko bi to stalo, je dobila številko 100.000 evrov, kar jo je kar nekoliko prestrašilo, saj še posebej v teh časih ni lahko zbirati finančnih sredstev, a na koncu se je trdno odločila, da bo vendarle speljala ambiciozni izziv.

Z novo porodnišnico želi pomagati predvsem malgaškim materam in otrokom. ‘’Materinstvo je primarna naloga vsake ženske in resnično si zasluži vsaka porodnica najboljšo oskrbo,’’ nam je povedala Šabičeva, ki je kot babica sodelovala pri veliko porodih. ''So bili tudi težki trenutki, to ni tako enostavno delo. Se srečuješ tudi s smrtjo, z življenjem, torej z novorojenčki … Veliko porodov se ne konča tako, kot bi se moralo. Za eno tako mlado medicinsko sestro je to kar težka izkušnja,'' je dejala Šabičeva.

Sprejel jo je tudi Borut Pahor
Zbiranja donacij se je lotila s pomočjo posebne spominske knjige, ki po Sloveniji potuje od 1. marca. Vsak, ki donira, se lahko podpiše, tisti, ki denarja niso zmožni podariti, pa lahko vanjo zapišejo kakšno misel oziroma posvetilo Pedru Opeki, Malgašem ali pa Katarini. Spominska knjiga vsako nedeljo gostuje v eni izmed župnij, vanjo so spodbudne misli zapisale celo zapornice iz zapora na Igu in zaporniki na Dobu. Akciji so se pridružili tudi dijaki Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani in Vipavi, podprl pa jo je tudi predsednik Borut Pahor, ki je Šabičevo tudi osebno sprejel in se ji v knjigo podpisal. Projekt je podprlo tudi nekaj podjetij. Zbrane denarne donacije se bodo preko Misijonskega središča Slovenije nakazale na račun Akamasoe – združenja, ki ga vodi Opeka.

Da ljudem pokaže, koliko ji pomeni ta projekt, obenem pa sebi dokaže, da zmore, se je odločila, da se na Madagaskar odpravi kar s kolesom. ''Se mi zdi to lepa gesta, kajti tudi Afričani veliko potujejo tako s kolesi, peš in se mi zdi, da bodo to gesto tudi cenili,'' je prepričana Katarina.

Na dolgo pot se bo odpravila 1. septembra, kolesarila pa bo preko Italije, Francije, Španije do Gibraltarja. Od tam jo bo trajekt odpeljal do Maroka, pot pa jo bo vodila čez številne afriške države: Zahodno Saharo, Mavretanijo, Senegal, Gambijo, Gvinejo, Slonokoščeno obalo, Gano, Togo, Benin, Nigerijo, Kamerun, Gabon, Kongo, Angolo, Namibijo, Bocvano in Južno Afriko. Tam se namerava vkrcati na ladjo za Madagaskar, kjer jo od pristaniškega mesta Tamatave čaka še zadnjih 325 kilometrov, ki vodijo do glavnega mesta Antananariva. Tam naj bi jo sprejel Opeka, ki mu želi izročiti spominsko knjigo.

Na pot se namerava dobro pripraviti, tudi psihično: ''Zagotovo to ne bo mačji kašelj, moraš biti res z vsem srcem za takšno pot. Gotovo se ti lahko zgodijo kakšne slabe stvari, kar je enostavno treba vzeti v zakup. Verjamem, da bodo na koncu pretehtale tiste dobre in tisti motiv, ki te žene do cilja.''

Katarina, ki bo večji del poti spala v šotoru, bo svoje vtise opisovala v blogu. O nedvomno zanimivi izkušnji bo morda nastal dokumentarni film, razmišlja pa tudi o tem, da bi napisala knjigo: ''Verjamem, da bo zelo zanimivo. Samo upam, da mi bo uspelo posneti kaj lepega. Tudi to bo en poseben zalogaj.''

V okviru projekta je že oziroma bo potekalo tudi nekaj dobrodelnih dogodkov z nastopi glasbenih gostov. Prvi je bil 5. maja v Antonovem domu na Viču, drugi bo 15. maja v Grand Hotelu Union, 23. junija sledi otvoritev razstave na Brezjah, 29. junija pa bodo za Madagaskar slišali vsi tisti, ki bodo na tisti dan obiskali Dom na Kredarici.