Zanimivosti

FOTO: Makedonsko vino 'potolklo' slovenskega

Ljubljana, 25. 11. 2013 16.29 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Jure Rejec
Komentarji
6

Tako je mogoče sklepati iz rezultatov festivalskega ocenjevanja vin, a vsak obiskovalec si je verjetno izbral svojega zmagovalca. V Ljubljani je potekal tradicionalni, že 16. Slovenski festival vin.

16. Slovenski festival vin, vzporedno z njim pa tudi 6. Festival kulinarike, ki je potekal v znanem ljubljanskem hotelu, je ponovno ponudil z najboljšim, kar premorejo slovenske vinorodne dežele in okoliši. Že res, da je mogoče na sončni strani Alp najti številne tako ali drugače z vinom povezane prireditve, a le malo kje lahko poskusite toliko različnih vin.

Med tujimi vinarji so bili v ospredju Makedonci. Tako po velikosti vinogradov kot tudi količini proizvedenega vina je Makedonija primerljiva s Slovenijo.
Med tujimi vinarji so bili v ospredju Makedonci. Tako po velikosti vinogradov kot tudi količini proizvedenega vina je Makedonija primerljiva s Slovenijo. FOTO: Jure Rejec

V dveh dneh je okrog 80 slovenskih in tujih vinarjev dalo na pokušino svoja vina, od penin, mladih in staranih vin, rdečih in belih, do suhih in sladkih. To, da so se sploh udeležili festivala, lahko pripišemo želji po druženju z drugimi vinarji, seveda pa tudi lastni promociji. Brez vizitk ni šlo, prav tako so nekateri želeli obiskovalce navdušiti za celotno turistično ponudbo njihove vinske kleti, turistične kmetije in podobno.

Da se je festival dobro uveljavil, dokazuje izjemen obisk, čeprav je bilo treba za enodnevno vstopnico odšteti 30 evrov, za dvodnevno vinsko degustiranje pa še 20 evrov več. Med obiskovalci so se znašli tako amaterski ljubitelji vina kot tudi gostinci in hotelirji, vinogradniki in vinarji, sommelierji, enologi, člani vinskih bratovščin in drugih (vinskih) združenj, vitezi vina in seveda vinske kraljice.

V okviru vinskega festivala so potekale tudi delavnice. Dr. Maria Luisa Tonielli je predavala o trženju senzorike vina, doc. dr. Mojmir Wondra in izredna profesorica dr. Tatjana Košmerl pa sta komentirala najvišje ocenjena vina festivalskega ocenjevanja. Priznana sommelierka Mira Šemič je pod drobnogled vzela penine, enolog v znani briški vinski kleti Darinko Ribolica pa rebulo. Iz Velike Britanije prišla Caroline Gilby, ki se lahko pohvali z nazivom ''Master of Wine''. Gilbyjeva, ki je po izobrazbi doktorica rastlinoslovja, velja v domovini za eno najboljših poznavalk vinarstva in vin v juhovzhodni Evropi, predstavila pa je svoj pogled na to, zakaj so izbrana slovenska vina in vinarji osvojili vinski trg Združenega kraljestva.

Svoja vina je dalo na pokušino okrog 80 slovenskih in tujih vinarjev.
Svoja vina je dalo na pokušino okrog 80 slovenskih in tujih vinarjev. FOTO: Jure Rejec

V sodelovanju s sommelieri, vinarji in vinskimi oboževalci so letos pripravili tudi delavnice, ki so bile namenjene predvsem študentom in se imenujejo Vinska izkušnja za začetnike.

V okviri festivala kulinarike so v okviru Gledališča okusov potekali kuharski šovprogrami. Ugledni slovenski kuharji so kot mentorji dijakom in študentom gostinskih šol v živo ustvarili jed na temo ''sladkovodne ribe (pa ne nujno postrvi)''. Letos so kuhali Uroš Štefelin, Borut Jovan, Luka Jezeršek, Martin Blejec, Igor Jagodic in Janez Bratovž.

Za najboljše rdeče vino so razglasili vranec makedonske vinske kleti Bovin, ki je postal tudi končni zmagovalec festivalskega ocenjevanja.
Za najboljše rdeče vino so razglasili vranec makedonske vinske kleti Bovin, ki je postal tudi končni zmagovalec festivalskega ocenjevanja. FOTO: Jure Rejec

Zmagoslavje makedonskih vin
 Naj se vrnemo k vinu – dve petčlanski komisiji, ki sta ju vodila že omenjena Mojmir Wondra (dolgoletni predsednik Festivalskega ocenjevanja) in Tatjana Košmerl, sta izbrali najboljša vina letošnjega vinskega festivala. Na ocenjevanju so ocenjevali vina v naslednjih kategorijah: peneča vina, mlada vina, bela oziroma suha vina, rdeča vina in vina z ostankom sladkorja. Zmagovalec festivalskega ocenjevanje je bil izbran iz kategorije z največjim številom prijavljenih vzorcev na ocenjevanje – letos je bila to kategorija rdečih vin.

Med mladimi vini (šlo je za novo kategorijo) je slavil pullus sauvignon 2013 iz Ptujske kleti, najboljše peneče vino je postala zlata radgonska penina, najboljše predikatno vino oziroma vino z ostankom sladkorja pa je postal Mavretičev suhi jagodni izbor sauvignona letnik 2006. V kategorijah belih in rdečih vin je slavilo makedonsko vino.

Komisija je za najboljše belo vino izbrala Barovo white 2010 iz makedonske kleti Tikveš, drugo mesto je osvojil Steyer Mark cuvee belo 2010 (Steyer vina), tretje pa še eno makedonsko vino, in sicer stobi chardonnay barrique 2012 (Stobi vinarija). Najboljše rdeče vino, ki je postalo tudi končni zmagovalec festivalskega ocenjevanja, je vranec imperator 2011 iz kleti Bovin. Merlot single vineyard reserve 2010 in ten barrels cabernet sauvignon reserve 2009 iz makedonske vinske kleti Chateau Kamnik sta osvojili drugo oziroma tretje mesto.

16. Slovenski festival vin - 26
16. Slovenski festival vin - 26 FOTO: Jure Rejec

Vino ''makedonija'' je grško, ne makedonsko
Makedonija je tako kot Slovenija vinorodna dežela. Ima tri vinorodne pokrajine: Povardarje ob reki Vardar v osrednjem delu države, Pčinja-Osogorovo na vzhodu blizu meje z Bolgarijo in Pelagonija-Polog ob Ohridskem jezeru. Zanimivo je, da na približno 22.400 hektarih proizvedejo dobrih 100 milijonov litrov vina, kar je primerljivo s Slovenijo, kjer se letna proizvodnja vina giblje med 80 in 100 milijoni litrov (v register pridelovalcev grozdja in vina je vpisanih dobrih 16.000 hektarov vinogradov, dejansko pa naj bi jih bilo 21.500 hektarov). Če je pri nas bolj razširjeno belo vino, pa v Makedoniji prevladuje rdečo vino – odstotek v prid rdečega znaša kar 80 odstotkov.

Makedonci nimajo ''svojega vina'' z zaščitenim imenom z označbo porekla, kot velja za naš teran, ki je v Evropski uniji zaščiteno ime za vino z označbo porekla in ki je pridelano na Krasu iz sorte refošk. Že res, da obstaja vino ''makedonija'', a to ime so zaščitili Grki, saj je pridelano v njihovi pokrajini z enakim imenom. Makedonsko-grški spor glede imena Makedonija se namreč še zdaleč ne nanaša le na ime nekdanje jugoslovanske republike.

Organizatorji so lahko z letošnjim obiskom zelo zadovoljni.
Organizatorji so lahko z letošnjim obiskom zelo zadovoljni. FOTO: Jure Rejec
Obiskovalci Vinskih zgodb so slišali marsikaj o zaznavah otipa in taktilnosti vina.
Obiskovalci Vinskih zgodb so slišali marsikaj o zaznavah otipa in taktilnosti vina. FOTO: Jure Rejec

Še pred Slovenskim festivalom vin so v Cankarjevem domu potekale tudi tradicionalne, že 113. Slovenske vinske zgodbe. Gre za strokovna predavanja ob degustaciji izbranih vin.

V ospredju tokratnih vinskih zgodb so bile v ospredju ''taktilne zaznave mirnega in penečega se vina''.

Degustacijo s komentarji, ki je potekala v organizaciji Vinske družbe Slovenije, sta vodila Joško Saksida in Dušan Brejc, govorila pa sta predvsem o zaznavah otipa in taktilnosti vina.

''Vino ne zaznavamo le z nosom in jezikom, temveč tudi drugimi deli v ustih, kot so dlesni, tudi nebo je pomembno,'' je dejal eden od strokovnjakov. Vino namreč ob pitju obleče usta, kar na koncu opišemo kot zaznavo polnosti, telesa, ali kot pravijo enologi, ekstrakta.

Kot je še bilo mogoče slišati, se je v preteklosti veliko govorilo o cvetici in aromi vina, precej manj pa o teksturi in strukturi vina.

Možgani določijo okus vina s pomočjo trovejnega živca, ki zbira informacije s pomočjo senzoričnih vlaken.
Možgani določijo okus vina s pomočjo trovejnega živca, ki zbira informacije s pomočjo senzoričnih vlaken. FOTO: Jure Rejec

Za določanje okusa vina je namreč pomemben trigeminalni ali po slovensko trovejni živec, ki zbrane informacije o okusu prenese v možgane. Gre za največji, obenem pa tudi najpomembnejši živec v glavi, ki na primer vpliva tudi na glavobol. Omenjeni živec vsebuje tako motorična kot senzorična vlakna, prevladujejo pa predvsem senzorični nevroni, ki omogočajo zaznavo v področju obraza, torej tudi v ustih.

Obiskovalci, ki so pokupili prav vse vstopnice, so dobili na pokušino vina iz Vipavske doline. Najprej so jim postregli penino Saksida Blanc, pridelano po klasični metodi iz sort Rebula in Chardonnay, poskusili pa so tudi avtorsko vino Carisma Cuvee, ki je mešanica treh sort grozdja: rebule, malvazije in chardonnayja. Med rdečimi vini so v kozarce najprej natočili mlado rdeče vino na osnovi merlota, nato pa še barbero letnik 2009 in Carisma Cuvee Red letnik 2008.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (6)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

velemojster9
27. 11. 2013 13.20
+5
makedonsko vino je res dobro!
Branko Brezovšek
26. 11. 2013 08.10
+10
Ja zakaj pa ne. A si je kdo slučajno mislil, da smo slovenci zmeraj najboljši. Je pa res da vina ki jih nekateri kupjejo v supermarketih, niso niti približno tako dobra kot naša. zamislite si da kupite vino (kakršno koli) za ceno 5€. V ceno morate vštet prevoz, polnitev, 200 ali več procentov marže, plus ddv. Pol si lahko izračunate kakšno kakovostno vino pijete če je osnovna cena iz kleti manj kot €. Na žalost je večina vina takšnega.
pridnaov?ka
26. 11. 2013 15.39
+2
OneManBand.
28. 11. 2013 02.42
+4
Pomemben mi je ukus, če je pa cena mala, toliko bolje za mene (denarnico). Nič mi ne pomaga, če pijem vino za veliko denarja, če pa mi ni dobro po okusu, torej ena kislica. Zaradi mene se lahko vinogradnik na zobe meče in ima lahko veliko nagrad, pijem kar je za moj okus sprejemljivo. Važno, da ni v vinu antifriza!
Saso Jovanov
26. 11. 2013 07.14
+10
bravo makedonci :)
MaTakoKotJama
25. 11. 2013 23.55
+4
Makedonski Vranac je cepa dober
Bivši Slovenec
25. 11. 2013 18.43
-44
Vino sta ITALIJA in FRANCIJA. VSE ostalo je DROBIZ. To je dejstvo!