FOTO: 'Ma kakšna voda, za martinovo se pije vino!'

Martinovo je v slovenskih vinorodnih okoljih pomemben praznik, saj po starih šegah na ta dan mlado vino postane pitno. Svet' Martin nar'di iz mošta vin', pravi stari ljudski rek.

Sveti Martin je svetnik, ki se je leta 316 rodil na področju današnje Madžarske. Z družino se je sprva preselil v severno Italijo, nato pa ga je pot vodila v Francijo, kjer je postal duhovnik. Znan je bil po svoji skromnosti. Po legendi naj bi bil celo tako skromen, da je zavrnil škofovsko mesto in se je pred verniki raje skril, a so njegovo skrivališče z gaganjem izdale goske. V spomin na ta dogodek je zato na krožnikih ob martinovih pojedinah pečena gos.

Sveti Martin je znan še po eni legendi: revežu, ki ga je zeblo, je podaril polovico svojega toplega plašča, ki ga je pred tem prerezal z mečem. Poleg tega, da se je zavzemal za reveže, je bil znan tudi po svojem nasprotovanju duhovščini, ki se je v tistem času vedno bolj oddaljevala od Kristusovega zgleda skromnosti.

Sveti Martin sicer goduje 11. novembra, njegov god pa velja za praznik vina. Do takrat naj bi bilo mlado vino oziroma mošt nečisto in grešno, ob blagoslovitvi pa se spremeni v pravo vino. V skladu s šegami in navadami lahko blagoslov opravi nekdo, ki je oblečen v škofa, praznovanja pa zaznamujejo tudi pojedine, ki jih poleg že omenjenih gosi najpogosteje sestavlja še rdeče zelje in mlinci.

Martinovo se je sicer po Evropi praznovalo še precej pred prihodom krščanstva. Pogani so se namreč jeseni svojim bogovom zahvaljevali za dobro letino, hkrati pa naslavljali priprošnje za ponovitev obilja v prihodnjem letu. Cerkev tega praznika zaradi priljubljenosti ni odpravila (podobno kot to velja na primer za pust), ampak ga povezala s svetim Martinom.

Tradicionalno martinovanjem v Šmartnem
Prireditve ob martinovanju so po Sloveniji potekale minuli vikend, nekaj pa jih bodo organizirali tudi prihodnji konec tedna.

Zelo veselo je bilo znova v Goriških brdih. Za Brice je sicer največji praznik trgatev, nič manj pa ni priljubljeno martinovo, ki v idilično gričevnato pokrajino privabi številne ljubitelje jesenskih dobrot, še posebej vina. Eno martinovanje je potekalo v Vinoteki Brda v gradu Dobrovo, kjer so pripravili martinovo večerjo, obiskovalci pa so lahko posegli tudi po bogatih narezkih.

Še večji dogodek pa je potekal v zavetju srednjeveških zidov utrjene vasi Šmartno. Po kleteh opuščenih hiš starodavne vasi je bila degustacija kakovostnih vin več kot 30 vinarjev iz Brd in vinarjev iz goriškega Collia. Na prizorišču, po vasi znotraj obzidja, je potekal kulturno zabavni program, postavljene so bile stojnice z briškimi proizvodi in domačo hrano, ki jo je bilo mogoče kupiti, zvrstile so se številne kulinarične delavnice. V program so zajeli še pletenje košar kot tradicionalno krajevno obrt, blagoslov mladega vina in sladkanje s kostanjem.

Kljub dežju je bil obisk letošnjega martinovanja v Šmartnem dober, domačinom pa gre pohvala za organizacijo. Nekaj je bilo sicer pritožb glede premajhne ponudbe hrane, prav tako je bilo v kleteh zelo težko dobiti vodo, ki naj bi bila reden spremljevalec ob pitju vina. ''Ma kakšna voda! Danes je martinovanje, slavimo in pijemo vino, ne pa vodo,'' je na vprašanje, če lahko dobimo kakšen kozarec vode, odgovoril eden od lokalnih vinarjev.

Vinska družba Slovenije sicer promovira vseslovensko kampanjo ''Ob vinu vodo. Vedno,'' ki spodbuja zmerno uživanje vina pod motom ''Voda je za žejo, vino pa za užitek''.