Jadranka Juras: Nihče me ni tako naučil, kot me je naučila žival

Zavod PET, nova strokovna organizacija za terapijo s psi, pomaga bolnikom, osamljenim, otrokom, starostnikom, invalidnim osebam in vsem, ki se v življenju srečujejo s kakršno koli omejitvijo ali posebno potrebo. Rezultati in raziskave kažejo, da druženje otrok, mladine in starejših s psi bistveno pripomore pri zdravljenju in rehabilitaciji. Zavod PET izvaja terapije s pomočjo psa, ki potekajo individualno ali v skupini. Poleg terapij in aktivnosti z motivacijskimi, izobraževalnimi, rekreacijskimi in/ali terapevtskimi koristmi Zavod PET izvaja tudi posebne programe, kot sta izobraževanje in branje s pomočjo psa.

Pomembno je poudariti to, da je njihovo delo brezplačno in prostovoljno ter da so štirinožni kosmatinci hkrati tudi njihovi družinski člani. Preprosto lahko rečemo, da je to njihov način življenja.

Dejavnosti in cilje zavoda so na novinarski konferenci predstavile direktorica Zavoda PET Valentina Horvat Kokalj, predsednica strokovnega sveta Zavoda PET Mojca Debevc in delovna terapevtka v Zavodu Dornava ter članica sveta Zavoda PET Manja Kokol. V imenu Zavoda PET je spregovorila tudi Monika Rijavec, predsednica sveta Zavoda PET, ki je še posebej opozorila na zakonodajno problematiko posredovanja s pomočjo psa.

Predstavitvi Zavoda PET so se pridružile tudi častna podpornica Zavoda PET Jadranka Juras, Ana Marija Mitić, Lucija Ćirović in Mojca Mavec. 

Zavod PET je bil ustanovljen sredi oktobra leta 2011, na pobudo enajstih ustanovnih članic. Danes Zavod PET združuje in povezuje prostovoljce, ki s terapevtskimi psi že več let aktivno opravljajo aktivnosti in terapije s pomočjo psov v bolnišnicah in zavodih, kot so Pediatrična klinika Ljubljana, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS Soča, Klinika za pediatrijo Maribor, Zavod Dornava ter v domovih za starejše. Zavod trenutno šteje 30 članov in 13 terapevtskih parov, ki aktivnosti s psom izvajajo tudi v vrtcih in osnovnih šolah po vsej Sloveniji.

Izvajanje terapij s pomočjo psov vedno bolj podpira tudi medicinska stroka. Raziskave so pokazale, da lahko prisotnost psa znižuje krvni tlak in srčni utrip človeka. Tako lahko prisotnost in dotikanje psa pomirjata človeka in zmanjšujeta fizično bolečino ter psihično nelagodje.

"Ker si prizadevam za osvoboditev živali, se pravi za njihove pravice in sem prepričana, da v odnosu človek-žival nikoli nimamo zmagovalne situacije, menim, da je žival vedno na slabšem. V tem primeru vem, da je evolucija psa in vseh živali, ki živijo z nami, že v tej meri tako napredovala, da psi ne morejo več živeti brez naše prisotnosti in da nas psi imajo za svoje krdelo in da smo odgovorni zato, da smo izvzeli najšibkejši člen iz volčjega krdela in ga pred tolikimi in tolikimi leti udomačili, da nam je olajšal življenje in danes je naša odgovornost, da tudi mi olajšamo življenje živalim, s katerimi živimo in zato sem se odzvala na povabilo, ker vidim, da gre tukaj za vzajemni medsebojni odnos in spoštovanje," je povedala Jadranka Juras, ki nam je zaupala, da je tudi sama s svojo psičko želela postati terapevtski par.

"Z mojo psičko Kajo sva tudi želeli biti terapevtski par. Nekajkrat sva šli, a sem kmalu opazila, da moja psička ni pokazala tolikšnega navdušenja za to. Do trenutka, ko je moji psički katera koli stvar zanimiva, jo izvajava, ko pa vidim, da si tega več ne želi, pa takoj prenehava."

"Celo življenje sem živela z živalmi. Saj sta dragocena moja dva človeška starša, mama in oče absolutno, ampak nihče me ni tako naučil, kot me je naučila žival. In zdaj ko živim stran od staršev, si nikoli nisem mislila, da bo edini razlog, zakaj bi se spremenila in razmišljala, da bom boljši človek, da bo to žival. Verjamem, da je žival popolnoma enakovredna človeku in čas je, da jih priznamo in da si rečemo, da smo skrbniki in le lastniki.

Živim s psičko Kajo in še s petimi mački (Ančka, Suzana, Mihec, Majda in Pier) in moram priznati, da je razlika velika. Psička je bolj udomačena in navajena na življenje s človekom kot mačke, ki so še zmeraj bolj samostojne. Potrebno je spoštovati, da ima vsaka žival tako kot človek svoj karakter oziroma osebnost, in sicer jim je nekaj všeč ali pa ne in na živali je treba gledat kot na živa čuteča bitja in ne kot na igračo. Predvsem pa ne v tem smislu, da vsi enako razmišljajo. Pristop do človeka in živali mora biti enak. Zame je nesprejemljivo, da se katero koli žival priveže na verigo in se gleda nanjo kot na neko lastnino," je za konec povedala velika borka za pravice živali Jadranka.

Tudi igralka in voditeljica Ana Marija Mitič je velika ljubiteljica psov, med drugim nam je zaupala, da ima tudi sama enega hišnega ljubljenčka.

"Že nekaj časa poznam te ljudi in seveda njihove štirinožne spremljevalce, ki opravljajo tako plemenit namen v svojem življenju, da je vprašanje, če se tega sploh zavedajo. Z njihovo članico Moniko Rijavec se poznava že nekaj časa. Spoznala sem, da obstaja še en svet ljudi, ki nič ne zahtevajo v zameno, zato da lahko pomagajo drugim, in da to počnejo v družbi psov. Tudi sama sem lastnica psičke Alexie, pasme pitbulmastif, ki jo ljubkovalno kličemo kar Lexi in ona je naš družinski član. Ona spi na otroškem jogiju, ima svoj vzglavnik, ki se barvno ujema z odejo, ker moja mami jo pokriva. Pravi, da je to pes, ki nima dlake. Seveda jo ima, ampak je kratka. Je salonski pes in pozimi je celo deležna tega, da se jo pokriva z odejo.

Vidim, da pes resnično terapevtsko vpliva na druge. Imam nečaka, ki bo kmalu star komaj eno leto in sta najboljša prijatelja, saj se skupaj zabavata. Čeprav bi marsikdo na prvi pogled pomislil, da imam napadalnega psa, je ona pravo nasprotje. Če ji iz gobca, ko je najbolj lačna, vzameš mastno kost, ne bo naredila čisto nič. Če jo čivava napade, gre kar stran. Ne gre za mačkami, ptiči. Nič ne bo naredila in ni napadalna, ker smo jo tako vzgojili,'' je povedala Ana Marija Mitič.