Konec sveta, kot ga poznamo

Zgodovina pozna številna mesta, ki so dosegla razcvet in utonila v pozabo. Med najbolj slavnimi je izgubljeno inkovsko mesto Machu Picchu v Peruju, pa Mohenjodaro na ozemlju Pakistana, ki je bil še pred slabim tisočletjem na vrhuncu moči, nato pa so ga zapustili. Njegovo obzidje so znova odkrili šele v začetku prejšnjega stoletja. Pozabiti ne moremo niti na legendarno Atlantido.

Prav takšno usodo Forbes napoveduje številnim mestom današnjega sveta. Mestece Banjul, prestolnica Gambije, je na prvem mestu. Če se bo, kot predvidevajo znanstveniki, v naslednjega pol stoletja gladina morja dvignila, bo Banjul potopljen. Ogroža ga tudi erozija tal, skratka, mestu napovedujejo temno prihodnost. Do leta 2100 naj bi bil tudi ameriški Detroit, nekoč prestolnica avtomobilske industrije, le še fantazma. V petih desetletjih se je število prebivalcev skrčilo za tretjino, brezposelnost je izjemno visoka, posledično pa tudi beg iz mesta. Nekaj podobega se dogaja v ruskem Ivanovu, ki je bil nekoč velemesto s s cvetočo tekstilno industrijo. Kriza v sektorju je spodbudila izseljevanje. Če se bo tako nadaljevalo, bosta oba kmalu le še mesto duhov.

Na četrto mesto med ogroženimi je Forbes postavil Ciudad de Mexico. Danes ima 20 milijonov prebivalcev, zapustili naj bi ga v dobrem stoletju. Razlog: pomanjkanje vode. Bogati viri podtalnice naj bi se hitro izsušili, prestolnica Mehike bo postala puščava, napovedujejo.

Sledi prvo evropsko mesto, Neapelj. Njegova prihodnost je črna. Svet bo videl ponovitev katastrofalnega konca Pompejev in Herkulanema iz leta 79, Neapelj bosta prekrila lava in vulkanski prah iz Vezuva, piše Forbes. Naravna katastrofa bo končala tudi obstoj San Francisca v Kaliforniji. Okoli leta 2086 ga bo stresel uničujoč potres, napovedujejo. Širjenje puščave bo pomenilo konec Timbuktuja, antičnega mesta v Maliju, medtem ko bodo vode požrle Benetke.