Nova teorija časa izpod peresa slovenskih znanstvenikov

Amrit Sorli, Davide Fiscaletti in Dušan Klinar menijo, da je treba na čas gledati tako, da bolj ustreza fizičnemu svetu. Čas kot samostojna spremenljivka je po njihovih besedah neustrezna, sami pa predlagajo, da se ga dojema kot matematično spremenljivko. Teorijo so predstavili v reviji Physics Essays.

Ključno je dojemanje časa kot matematične, in ne fizikalne enote. To ne pomeni, da čas ne obstaja, ampak obstaja nujno v povezavi s prostorom, s čimer negirajo dosedanjo teorijo, da je čas samostojna dimenzija. Prostorsko-časovni kontinuum je modelno predstavljen kot štiridimenzionalni prostor, Sorli, Fiscaletti in Klinar pa trdijo, da bi bilo nanj potrebno in ustrezneje gledati kot na celoto štirih prostorskih dimenzij.

"Ideja časa kot četrte dimenzije v prostoru ni v svetu fizike prinesla nikakršnega napredka. Mi uvajamo teorijo 3D-kvantnega prostora, ki temelji na Planckovih dognanjih.V tem prostoru ali univerzumu je čas bližje pojmovanju "dolžinske kontrakcije" in se s tem ukinja "časovni razmik". Kar obstaja, je hitrost snovi, ki je relativna v odnosu na Einsteinovo teorijo," poudarjajo v svojem delu.

Kot pravi vodja raziskav v Raziskovalnem centru Bistra Dušan Klinar, čas obstaja do atomske ravni, v prostoru delcev, manjših od tega, v prostoru "prajuhe osnovnih gradnikov sveta" pa časovna komponenta postopoma izgine.

Prispodoba, ki bi bila najbližje, bi bila sosledje fotografij, na katerih imamo posneta določena stanja in spremembe v prostoru. Vsaka fotografija je drugačna od prejšnje, ponazarja pa enoto časa. Čas je mogoče doumeti kot sosledje slik, na katerih je vidno spreminjanje prostora, zunaj tega pa čas ne obstaja.

Pa preidimo na raven števil. Število ena je pred dva, to pa je tako ne v časovnem, temveč v numeričnem smislu. To pomeni, da objekt, kot je foton, prepotuje določeno razdaljo le v numeričnem smislu, in ne v prostoru absolutnega časa. Tu je časovni razmik nepomemben, saj se na čas ne gleda kot na samostojno dimenzijo.

"Newtonovo teorijo absolutnega časa ni možno niti dokazati niti zavreči. V njo enostavno verjamete ali ne," je to ob objavi teorije v strokovni literaturi komentiral Sorli. "Stališče, da je čas fizična količina, znotraj katere se dogajajo materialne spremembe, nadomesti bolj priročni pogled, da je čas le oštevilčeno zaporedje sprememb v materialnem svetu. To fizični realnosti bolj odgovarja in je bolj uporabno pri razlagah neposrednih fizičnih fenomenov, kot so gravitacija, elektrostatika, prenos podatkov," še dodajajo.

Ali gre zgolj za špekulacijo ali ne, je za zdaj nemogoče trditi, saj so bila tovrstna razglabljanja tudi v ospredju vročih polemik, ki jih je po predstavitvi v akademskih krogih podžgala Einsteinova teorija kvantne mehanike in še bolj teorija relativnosti. Najglasneje sta mu oporekala fizika Niels Bohr in Max Planck.