FOTO: Ko za barvice primejo odrasli ...

Prav gotovo ne bo nič nenavadnega, če boste letos na plaži videli, kako starši z barvicami zatopljeno zapolnjujejo prostore med črtami, medtem ko njihovi otroci lovijo rake ali pa strmijo v zaslone mobilnikov in tablic. Trend barvanja za sproščanje je namreč v zadnjih mesecih osvojil tudi Slovenijo.

Odrasli – predvsem v angleško govorečem svetu – so sicer za barvice in flumastre prijeli že pred tremi leti, ko je izšla prva uspešnica med pobarvankami za odrasle Skrivni vrt škotske ilustratorke Johanne Basford. A pravi razcvet so pobarvanke za odrasle doživele v zadnjem letu, ko se že ves čas uvrščajo na svetovne lestvice najbolje prodajanih knjig. Tudi pri nas. V knjigarnah Mladinske knjige, ki je med prvimi ponudila tovrstne knjižice, je trenutno na voljo okoli 50 različnih pobarvank za odrasle in vse gredo za med, so nam pritrdili.

A kaj pravzaprav tiči v ozadju tega fenomena? Tudi avtorica tega članka je že nekaj časa navdušena 'koloristka', kot pravijo odraslim, ki so podlegli trendu. Vedno več se jih barvanja loteva tudi med sodelavci in prijatelji. Nekaj pomirjujočega je v tem početju – možgani se odklopijo in tvoje edine skrbi so, katero barvno kombinacijo izbrati in kako ohraniti mirno roko, da ne prekoračiš črt. Deluje kot neke vrste terapija proti stresu, saj vsaj za nekaj časa odmislimo vse ostalo in se posvetimo zgolj ustvarjanju. Temu pritrjujejo tudi nekateri raziskovalci, ki so ugotovili, da barvanje geometričnih oblik sproža neke vrste meditativno stanje in pomirja, pripomore k boljši pozornosti, odganjanju tesnobe in travm.

Pobarvanke imajo lahko terapevtske učinke

Pobarvanke lahko imajo terapevtske učinke, ampak same po sebi še niso terapija, pravi psihologinja Maja Frencl Žvanut iz Studia Deusa, ki pri svojem psihoterapevtskem delu izvaja tudi art terapijo. Art terapija vključuje izražanje svojih zavestnih in nezavednih misli, čustev in potreb v kreativnem procesu ter tudi pogovor o njih in refleksijo. Samo barvanje sicer ima terapevtski učinek, pravi psihologinja, vendar pa je izražanje zelo omejeno, prav tako pa ves proces pogosto poteka zelo nezavedno in redki o svojih notranjih stanjih med barvanjem nato razmišljajo ali se o tem s kom pogovorijo.

"Oseba, ki barva pobarvanko, je lahko pri tem čuječna oziroma meditativna, lahko pa ni. Če se skuša oseba poglobiti, se zavedati vsega v procesu barvanja – vsakega giba, če sprejema in opaža, kaj se dogaja znotraj in zunaj njega, medtem ko barva, lahko govorimo o meditaciji oz. čuječnosti. Prav vsako barvanje pa ne pripelje do čuječnosti," pravi Frencl Žvanutova.

A kljub temu barvanje ima pozitivne učinke na osebo, ki ga izvaja – lahko pozitivno vpliva na koncentracijo, na sprostitev, na razvoj kreativnosti in je učinkovita strategija soočanja s stresom, pravi strokovnjakinja. "Ko smo pod stresom, ali ko doživljamo neprijetna čustva, se naše misli nenehno vrtijo, kot v kakšnem začaranem krogu negativnosti in ne moremo ven iz njega. Aktivnost, kot je barvanje, pa lahko pritegne našo pozornost, nas odvrne od negativnih misli in nam dovoli, da se v teh trenutkih na nek način regeneriramo," dodaja.

S svojimi ponavljajočimi se oblikami in vzorci dajejo pobarvanke nek občutek varnosti, pomirjajo in potolažijo. "Nudijo občutek sprejemanja sedanjosti, medtem ko barvamo. To pa je lahko osnova za razvoj meditativne čuječnosti dojemanja sveta," še pojasnjuje psihologinja.

Fenomen, kot ga založniki ne pomnijo

"To je fenomen. V založništvu delam že 30 let in še nikoli nisem doživela, česa podobnega," je za Yahoo News dejala Christine Carswell iz založbe Chronicle Books.

Nič nenavadnega ni, da so pobarvanke prav zdaj doživele takšen razcvet, saj je v skladu z duhom časa, ko je moderno vsakršno lastno ustvarjanje in ročno delo. "Papir in svinčnik nam omogočita beg od ekranov, telefonov in raznih računalnikov," pravi Rok Gregorin, analitik za področje založništva v Mladinski knjigi.

Hkrati pa so se pobarvanke pojavile v času razcveta družbenih omrežij kot sta Instagram in Facebook, kjer ljudje pogosto objavljajo fotografije svojih barvnih dosežkov in s tem pritegnejo k posnemanju tudi druge ljudi.

Beg od težav ali infantilna družba?

Tuji strokovnjaki pa ta fenomen povezujejo tudi z naraščajočim zanimanjem odraslih za vse, kar je otroškega. V tujini, pa tudi pri nas, odrasli vse pogosteje posegajo tudi po otroški in mladinski literaturi. Moderne so tudi različne aktivnosti, ki nas vračajo nazaj v čas otroštva. Zatorej ne čudi, da so tudi pobarvanke našle svoje mesto med odraslimi.

Mnogi opozarjajo, da je to odraz, da naša družba postaja infantilna. Med njimi je tudi avtorica knjige Doba ameriške neumnosti (The Age of American Unreason) Susan Jacoby, ki je do tega fenomena precej kritična. "Pobarvanka je artefakt širšega kulturnega premika. In ta kulturni premik je slaba stvar," pravi in dodaja, da odrasli, ki se prepustijo eskapističnim fantazijam pravzaprav drsijo nazaj v varne in ustaljene vzorce, da bi se tako izognili soočanju s svetom okoli sebe.

Kot pravi, je to tudi znak, da se odrasli ne želijo lotiti stvari, ki zahtevajo več truda. Jacobyjeva sicer namiguje, da bi lahko k temu kulturnemu premiku prispevala tudi recesija, saj so se morali številni 20-letniki vrniti nazaj k staršem, ker so ostali brez služb, s tem pa so se tudi psihološko vrnili nazaj.

S tem pa se ne strinja povsem Frencl Žvanutova. "Morda so ljudje nehali na pobarvanke gledati kot na nekaj, kar je zgolj za otroke. Verjetno tudi zaradi naraščanja stresa v naši družbi ljudje iščejo nove načine za to, kako se soočati z njim, kako se sprostiti. Gre pravzaprav za en način samopomoči," pravi.

Potreba po ustvarjanju je potreba vsakega človeka in pobarvanke so lahko prvi korak v tej smeri. Ključ za takšen uspeh pobarvank ilustratorka Nina Štajner vidi predvsem v njihovi dostopnosti in nezahtevnosti. "Ljudi tudi malo vrne nazaj v otroštvo," dodaja. Odrasli nehajo risati, mnogim se zdi pretežko vrniti se k risanju, pravi. "Barvanje pa je veliko bolj enostavno in je za odklopit možgane. Še vedno si lahko kreativen, da jo čisto po svoje pobarvaš, hkrati pa ne zahteva veliko razmišljanja ali napora," še ocenjuje Štajnerjeva. 

Psihologinja Frencl Žvanutova pa svetuje, naj poskusijo ljubitelji pobarvank storiti korak več: "Če imajo ljudje radi pobarvanke, jim priporočam, naj poskusijo narediti še korak dlje in poskušajo sami narediti svojo pobarvanko. S tem vključijo v ta proces lastno izražanje, hkrati pa imajo tudi to sprostitev, ki jo nudi barvanje."

Lahko se lotijo tudi risanja mandal, to je vzorca, ki nastaja koncentrično iz točke v sredini in se širi navzven. "Risanje mandal je pri svojem delu uporabljal tudi psihiater in psiholog Carl Yung, ki je dejal, da ima mandala duhovni pomen in je kot potovanje vase, raziskovanje svojega jaza oziroma svoje identitete. Nekateri celo rišejo dnevnik mandal in na tak način spremljajo spremembe in razvoj svojega jaza," pravi psihologinja.

Po pobarvankah večinoma posegajo ženske

"Če potegnemo vzporednice z otroškimi knjigami, bi jih lahko uvrstili med t.i. aktivnostne knjige, saj poleg barvanja ploskev uporabniku pogostokrat nudijo tudi izpopolnjevanje, prosto risanje, ali pa risanje po navdihu," pravi Gregorin iz Mladinske knjige. Glede na to, da omogočajo sproščanje domišljije, pa bi jih lahko uvrstili tudi ob bok priročnikom za risanje in slikanje, še dodaja.

Čeprav so pobarvanke namenjene širšemu krogu uporabnikov, pa založniki opažajo, da po njih posegajo praviloma ženske.

V Sloveniji so prve pobarvanke za odrasle izdali v Mladinski knjigi lansko leto, ko sta izšli dve knjižici Čar Orienta in Cvetlično razkošje. Prodali so ju v skoraj tri tisoč izvodih, kar je za slovenski trg razmeroma veliko, poudarjajo. "V letu 2016 pa pobarvanke iz meseca v mesec pridobivajo prodajne številke."

Inktober in slovenska pobarvanka

A, če so pri nas predvsem na voljo pobarvanke različnih tujih avtorjev, pa je svojo pobarvanko pred nekaj meseci izdala tudi slovenska ilustratorka Nina Štajner. 

"Idejo sem imela že nekaj časa. Dve leti nazaj sem prvo pobarvanko videla na nekem letališču. Kaj pa je to, sem se spraševala – pri nas tega še ni bilo. Takrat sem dobila idejo, da bi lahko tudi sama naredila nekaj podobnega," pravi Nina.

Priložnost je izkoristila lanskega oktobra, ko je na družbenem omrežju Instagram potekal tako imenovani "inktober". "Gre za iniciativo med ilustratorji, da oktobra vsak dan narišeš eno risbo s črnilom. In takrat sem si rekla: en mesec bom risala s črnilom, to je 31 slik, in takrat se mi je posvetilo, da mora iz tega nastati nek končni izdelek – in to bo ta pobarvanka," pravi Štajnerjeva. Prodajala jih je na spletni trgovini in prvih 100 izvodov je takoj pošlo. "Ves teden sem hodila na pošto. Največ so jih kupile stranke iz Amerike in Španije." Zdaj je Nina ustvarila že svojo drugo pobarvanko s pomladnimi motivi.

Stranke ji pošiljajo tudi svoje končne izdelke. "Vsi pobarvajo drugače, kot bi jo sama pobarvala, ampak opažam, da odrasli kar lepo barvajo in znajo tudi senčiti," zaključi ilustratorka.