Ko je Lenart J. Kučić nazadnje obiskal Beograd, je tam našel pesniško zbirko Marka Tomaša Varanje smrti, izabrane pesme (Lon, 2014). "Prepričalo me je priporočilo, da je to verjetno nekaj najboljšega, kar je v zadnjem desetletju nastalo na nekdanjem skupnem kulturnem prostoru." To, pa ni edina knjiga, ki jo priporoča:
Upton Sinclair: The Jungle – Slovanska družina prispe v obljubljeno deželo in se znajde v urbani džungli. Cena preživetja je visoka. Naporno, izkoriščano in slabo plačano mezdno delo je razčlovečilo družinske člane in jih potiskalo vse niže po družbeni lestvici. Njihov razkroj je na začetku dvajsetega stoletja podrobno opisal pisatelj, aktivist in novinar Upton Sinclair v knjigi The Jungle (Dover Publications, 2001, 1906). Zaposlil se je v klavnicah Chicaga ter spoznaval higienske razmere in naravo zgodnjega kapitalizma. Zaradi njegovega dela so morali sprejeti več zakonov o ustreznosti hrane in varstva pri delu. Po več kot stoletju ostaja Džungla ena najpomembnejših klasik angažiranega in preiskovalnega novinarstva, ki zelo nazorno pokaže, kakšen je smisel mojega dela in poklica.
Charles Darwin: O nastanku vrst – Med knjigami, na katere se marsikdo sklicuje, a jih je malokdo prebral, zagotovo sodi temeljno znanstveno delo O nastanku vrst, ki jo je leta 1859 objavil britanski raziskovalec Charles Darwin (Založba ZRC, 2009). Ta knjiga je temeljito pretresla človekovo samopodobo in ga ponižala na kratko poglavje v dolgi zgodovini naravnega izbora in evolucije. Njeno sporočilo je danes enako radikalno kot sredi devetnajstega stoletja. Ampak ga večinoma poznamo le preko ideološko obarvanih razlag in metafor, s katerimi politiki in verski voditelji še danes opravičujejo svoj pogled na svet. Najboljša obramba pred ideološkimi razlagami Darwina in darvinizma je zato preprosta: prebrati je treba, kaj je britanski znanstvenik v resnici zapisal.
Carlo Rovell: Sedem kratkih lekcij iz fizike – Človeško obzorje je bilo vedno omejeno z njegovimi čuti. Slišimo in vidimo samo določen spekter zvoka in svetlobe. Vonjamo slabše od marsikatere druge vrste. Naša izkušnja življenja je omejena na nekaj desetletij. V zadnjem tisočletju smo si to obzorje zelo razširili – včasih z matematičnimi enačbami, drugič z orodji, ki nam pomagajo videti zelo majhne ali zelo oddaljene svetove. Svet zelo dobro razumemo do morda pete decimalke, je povedal fizik in prevajalec Alojz Kodre. Že na šesti decimalki pa vidimo, da si velike večine vesolja ne znamo niti predstavljati. Zato je prevedel nepričakovano knjižno uspešnico italijanskega fizika Carla Rovellija Sedem kratkih lekcij iz fizike (Presekova knjižnica, 2016) in pokazal, da smo sestavljeni iz enakih gradnikov kot zvezde. Ali kot naš najbolj osovraženi politik, s katerim si najraje ne bi delili niti iste biološke vrste.
Marc Goodman: Future Crimes: Everything Is Connected, Everyone Is Vulnerable, and What We Can Do About It – Zakaj bi moral biti pametni mobilnik prelepljen z več nalepkami in varnostnimi opozorili kot škatlica cigaret? Ker skoraj noben uporabnik ne ve, kaj ta narava v resnici počne, katere podatke zbira, komu jih pošilja in katera tipala so vedno vključena. Njihovo delovanje poznajo kvečjemu proizvajalci, pripadniki tajnih služb in hekerji, ki znajo videti skozi matrico programske kode in upravljati zmogljive računalnike v uporabniških žepih. Možnosti zlorabe teh naprav je nazorno prikazal ameriški raziskovalec Marc Goodman v knjigi Future Crimes: Everything Is Connected, Everyone Is Vulnerable, and What We Can Do About It (Doubleday, 2015). Knjiga o prihodnosti kriminala, ki se bere kot kriminalka. Z eno pomembno razliko: vsaka podobnost z resničnimi dogodki in osebami je tudi dejansko resnična.
