Biologi v Postojnski jami so sporočili, da so mali zmajčki lačni. Čeprav imajo ličinke na trebuščkih še nekaj zalog rumenjaka, s katerim bi lahko preživele še nekaj časa, so jim že začeli dajati hrano.
V petek so najstarejšim in največjim ličinkam ponudili pojedino – slastne črvičke, bolj natančno štiri, za vsako ribico po enega. V soboto zjutraj jih je razveselilo, da je v posodi ostal samo še eden, so navdušeno sporočili.
"Posnetek IR-kamere je potrdil to, kar smo s tolikšno nestrpnostjo pričakovali, in razblinil bojazen, da ličinke morda ne bodo zmogle jesti. Vendar to ni bil enkraten napad lakote: tudi danes so si ribice privoščile malico. Torej, zmajčki že jedo. Hrana nekatere sprva zmede, nekatere se je celo malo bojijo in pred njo pobegnejo. Ko pa na koncu ličinke kot strašni zmaji sunkovito pohlastajo plen, smo več kot zadovoljni in srečni," so sporočili iz Postojnske jame.
Počasne in Jojo sta prekoračila rok
13. in 14. julija sta se izlegli še zadnji ličinki. S tem se je končalo izleganje človeških ribic v Postojnski jami. "V sredo (13. julija) se je po nekaj dneh "mencanja" končno izlegel naš Počasne. Ta ličinka je namreč precej dni lezla iz ovojnice in se nato pomaknila spet vanjo, kot da bi si vzela čas za premislek, ali je zunaj "vse v redu". Naslednji dan se je izlegla še zadnja, ki smo jo poimenovali Jojo, saj je dobesedno visela s kamna na tanki nitki in se zibala. Zanimivo je, da sta tudi zadnji ličinki po velikosti in razvoju že zelo podobni preostalim, ki so se izlegle dosti pred njima. Torej lahko sklepamo, da so "prekoračile rok" in se v ovojnici razvijale, kot da bi bile že zunaj nje," so razložili biologi.
16. julija pa je sledila prva pojedina. A čeprav so ličinke s prehranjevanjem pokazale, da gre njihov razvoj v pravi smeri, še vedno ni časa za oddih. Biologi opozarjajo, da je treba počakati, da začnejo jesti vse ličinke. Tako bodo vedeli, koliko ribic se bo razvijalo naprej.
"Prav tako pa moramo že zdaj premišljeno in pametno načrtovati vse nadaljnje korake in skrb za ličinke, tudi ko bodo postale mladiči. Kot pri otrocih se skrb za naše ličinke ni končala, ko so se izlegle, ampak se je šele začela. Čeprav nas je izguba vsakega jajčeca užalostila, nam gre po vseh dostopnih podatkih zelo dobro. Statistika – to vemo – marsikdaj ne govori v prid ribicam. Tudi v prihodnje bomo vse svoje napore in trud vlagali predvsem v njihovo dobrobit. Vi pa seveda še naprej držite pesti," so še zadovoljni sporočili iz Postojnske jame.
Bilo 64 jajčec, ostalo 22 ličink
Od prvotno izleženih 64 jajčec imajo zdaj 22 mladih ličink, vse so v jamskem laboratoriju, ki je sprva deloval kot improvizirano nadzorovano okolje za jajčeca, ki so jih morali umakniti od okuženih jajčec.
Iz tega je počasi nastajal pravi laboratorij, prilagojen potrebam ličink in biologov. "Tam jih ne samo preučujemo, ampak se od njih tudi učimo. Ker vemo, da je naravno okolje najboljše, smo eni od ličink v posodo namestili petrijevko z blatom iz enega redkih neoporečnih delov reke Pivke. Ličinki ni prijalo samo blato, po katerem se zdaj kobaca in skriva, ampak ji je ustrezala tudi petrijevka, pod katero je zlezla. Ker se človeške ribice zaradi občutka varnosti rade stiskajo ob kamne, smo tudi drugim začeli nameščati sterilna steklena skrivališča," so zapisali biologi.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.