Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške Karl Erjavec in Vesna Pusić sta danes na Otočcu začela nov krog pogovorov za iskanje rešitve vprašanja nekdanje Ljubljanske banke na Hrvaškem, ki bi omogočila, da Slovenija pravočasno ratificira hrvaško pristopno pogodbo z EU. Ministra sta se sestala skupaj s finančnima strokovnjakoma obeh držav Francetom Arharjem in Zdravkom Rogićem.
Po šestih urah pogajanj sta Erjavec in Pusićeva sporočila, da sta našla rešitev. "Imava rešitev, ki je sprejemljiva za obe strani. Te rešitve danes ne morem predstaviti, ker jo moram predstaviti predsedniku vlade, vladi in tudi odboru DZ za zunanjo politiko. Mislim pa, da bo z rešitvijo, ki smo jo danes skupaj z ekspertoma dognali, Slovenija uresničila svoje cilje," je pojasnil Erjavec, Pusićeva pa je potrdila.
O vsebini nista hotela govoriti, je pa Pusićeva dejala, da je "inovativna". Zagotovila pa sta, da bi to lahko bila rešitev, ki ne škodi nikomur, ampak koristi obema stranema. Rešitev bo po besedah Erjavca omogočila tudi, da "Slovenija ne bo zadnja, ki bo ratificirala hrvaško pristopno pogodbo k EU".
To naj bi se po načrtih Erjavca zgodilo že na marčni seji državnega zbora. "To je moj cilj in upam, da mi bo uspelo. DZ bo na marčevski seji ugotovil, da nisem več zunanji minister, ampak upam, da bom lahko kljub temu zadovoljen, da smo opravili veliko delo," je dejal Erjavec, ki je napovedal sestop s položaja za 22. februar.
"Z dobro voljo, s pozitivno energijo in z optimizmom sem prepričan, da bova uspela tudi prepričati obe vladi. Jaz slovensko, Pusićeva hrvaško in tudi parlament, da imamo dobro rešitev, ki bi omogočila ratifikacijo," je na to temo še dejal Erjavec.
Arhar in Rogić sta odlično opravila svoje delo
Erjavec in Pusićeva sta povedala še, da sta Arhar in Rogić končala svoje delo, zdaj pa je na vrsti še politika. "Rogić in Arhar sta odlično opravila svoje delo, da sta v popolnosti pripravila teren s strokovne strani in omogočila jasno sliko položaja, s katerim se soočamo," je dejala Pusićeva.
Pri tem sta ministra napovedala še eno srečanje, predvidoma 19. februarja na Hrvaškem, ko naj bi imela že tudi odgovora obeh vlad in parlamentov, ali je predlagana rešitev primerna. Premiera obeh držav, Janez Janša in Zoran Milanović, bi se sicer o vprašanju lahko pogovarjala že ob robu vrha EU, ki se v četrtek začenja v Bruslju.
Ministra sta na novinarski konferenci po srečanju govorila precej ohlapno. "Mislim, da sva v pogovorih bolj ali manj prišla do nečesa, kar bi lahko bila rešitev. V tem trenutku je najina naloga, da različne variante možne rešitve predstaviva premierjema in vladama. To namreč ne more biti najina samostojna in avtonomna odločitev," je dejala Pusićeva.
"Ne gre le za eno možnost, ampak je v okviru enega načina razumevanja problema z različnimi podvariantami. To jim bova predstavila. In če bova dobila s te strani izbor ene od podvariant, o katerih smo danes govorili, potem imamo de facto rešitev," je dejala hrvaška ministrica.
"Naloga današnjega sestanka je bila, da prepričava sama sebe. Da se torej midva strinjava, da je to mogoča rešitev. In o tem sva se strinjala," je dodala Pusićeva.
Kaj bo državama morala prinesti rešitev?
Današnje srečanje je bilo že drugo srečanje obeh ministrov v tednu dni; prejšnjo sredo sta se sestala v Bruslju. Prvič sta se sestala skupaj s finančnima strokovnjakoma, ki sta ju vladi imenovali za iskanje rešitve. Današnje srečanje Arharja in Rogića pa je bilo že njuno peto do zdaj.
Rešitev bo za Slovenijo morala prinesti umik pooblastil za sporne tožbe proti Ljubljanski banki oz. njeni naslednici NLB na hrvaških sodiščih za v hrvaški javni dolg prenesene devizne vloge varčevalcev LB Zagreb. S tem Slovenija pogojuje ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe, da bo Hrvaška lahko v EU vstopila 1. julija, kot je bilo dogovorjeno na ravni povezave.
Hrvaška na drugi strani umik pooblastil za tožbe pogojuje s tem, da bi morali najti "alternativno rešitev" tega zapletenega nasledstvenega vprašanja, ki se vleče že od razpada nekdanje Jugoslavije.
KOMENTARJI (138)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.