Evropsko posojilo za Teš 6 verjetno 'zelo kmalu'

Evropska investicijska banka bo verjetno kmalu sprejela odločitev o izplačilu 440 milijonov evrov vrednega posojila za gradnjo Teš 6 in verjetno bo izplačilo potrdila, a prej se želi prepričati, da so državna poroštva zanesljiva, da je projekt kakovosten in da posel ne bo koruptiven.

Werner Hoyer

Werner Hoyer (Foto: Reuters)

Evropska investicijska banka bo odločitev o izplačilu 440 milijonov evrov posojila za Teš sprejela zelo kmalu in verjetno bo ta pozitivna, a v banki očitno niso zadovoljni z razvojem dogodkov v Sloveniji, je mogoče razbrati iz izjav njenega predsednika Wernerja Hoyerja. "Nihče ne želi pustiti ruševin za seboj," je poudaril Hoyer.

Na vprašanja, zakaj EIB še ni izplačal posojila, ali se umika iz projekta in kdaj je mogoče pričakovati končno odločitev, je Hoyer najprej odgovoril: "Upal sem na kak namig od vas, saj je trenuten razvoj dogodkov v Sloveniji malce zapleten in mu težko sledimo."

Nad projektom šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) visijo tri vprašanja – glede kakovosti projekta, zanesljivosti državnih poroštev in korupcijskih očitkov, ki jih želi banka razčistiti, je pojasnil predsednik.

V EIB po njegovih besedah še vedno verjamejo, da je projekt dober ter da bo mogoče uresničiti energetske in okoljske cilje, zastavljene leta 2007. "A zdaj smo v letu 2013 ... Preučiti moramo naše pravne zaveze z vidika nujnosti izplačila posojila," je dodal.

"Pred izplačilom posojila moramo zelo natančno preveriti tudi zanesljivost državnih poroštev, saj želimo zavarovati banko." Prav tako pa bodo preverili tudi navedbe o korupciji in zaščitili banko pred presenečenji.

"Ne izključujem izplačila posojila ... EU je unija prava. Naša pravna zaveza je, da posojilo izplačamo, in na koncu se bo to verjetno tudi zgodilo," je dejal. "Vendar pa moramo preprečiti nesprejemljiva dodatna tveganja," je še poudaril.

Hoyer je nakazal tudi, da ni zadovoljen z ravnanjem slovenskih oblasti, a ni želel govoriti o podrobnostih. "Jasno lahko povem, da od slovenske vlade potrebujemo zanesljive informacije. Če obstaja kakršen koli problem, pričakujem natančno in popolno razkritje ... Pogovoriti se moramo z našimi partnerji v slovenski vladi in industriji, saj nihče ne želi pustiti za seboj ruševin," je sklenil.

Po neuradnih podatkih je banka na eni prejšnjih sej že skoraj zavrnila izplačilo posojila, kar pa je Hoyer zanikal.

TEŠ 6

Termoelektrarna Šoštanj (Foto: Damjan Žibert)

Spodbujanje rasti bodo še okrepili

Banka je danes predstavila izid poslovanja v preteklem letu, za obdobje do leta 2015 pa so napovedali, da bodo občutno okrepili posojila v podporo spodbujanju rasti v Evropi.

Hišna banka EU bo za spodbujanje vzdržne rasti in zaposlovanja v prihodnjih treh letih zagotovila dodatnih 60 milijard evrov, s čimer bo letni obseg posojil zvišala na 65–70 milijard evrov. To je posledica odločitve članic EU za okrepitev vplačanega kapitala banke za 10 milijard evrov.

EIB je lani podpisal pogodbe za 52,2 milijarde evrov posojil v več kot 60 državah, od tega 44,8 milijarde evrov za projekte v EU in 7,4 milijarde evrov za projekte zunaj Unije. To je manj kot leta 2011, ko je banka podpisala pogodbe za 61 milijard evrov posojil in manj kot leto prej, ko je ta številka znašala 71,7 milijarde evrov. Dejavnost banke se tako iz leta v leto krči.

Lani dve posojili za Slovenijo

Za financiranje projektov v Sloveniji je banka lani podpisala pogodbe za 620 milijonov evrov posojil za dva projekta. Delež Slovenije tako znaša 1,2 odstotka vseh podpisanih posojil banke v lanskem letu.

To je za zdaj več kot v letu 2011, ko je banka s Slovenijo podpisala pogodbe za 335 milijonov evrov posojil za sedem projektov. Delež Slovenije je tedaj znašal 0,6 odstotka vseh podpisanih posojil v in zunaj EU.

Pri prvem lanskem poslu banke s Slovenijo, ki je vreden 500 milijonov evrov, gre za pogodbo z državo za financiranje prednostnih projektov v okviru strateškega okvira Slovenije za obdobje 2007–2013.

Pri drugem, sklenjenem z bankami SKB banko, Banko Celje in Banko Koper, pa gre za financiranje malih in srednjih podjetij. Celoten projekt je vreden 120 milijonov evrov; od tega je za SKB banko namenjenih 75 milijonov, za Banko Celje 25 milijonov, za Banko Koper pa 20 milijonov evrov.

Od partnerskih držav je šlo lani največ posojil državam v širitvenem procesu – okoli 3,1 milijarde evrov. Sledi Sredozemlje z 1,7 milijarde evrov. V vzhodno Evropo, južni Kavkaz in Rusijo je šlo 934 milijonov evrov, v Azijo in Latinsko Ameriko 700 milijonov evrov, za afriške, tihomorske in karibske države pa skupaj 744 milijonov evrov.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 13
picajzlnamindzi 01.03.2013 11:08:16
Če posel dobro teče?
Več komentarjev