Gore so svet, kjer veljajo drugačni zakoni kot v dolini. Kdor hoče varno pohajkovati po njih, mora te zakone poznati in se jim prilagajati. Da bi bila hoja čim prijetnejša in varnejša, se je nujno v gore odpraviti dobro telesno pripravljen in z ustrezno opremo.
Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in inštruktor Gorske reševalne zveze Slovenije, opozarja, da je v zimskih dneh planinski svet navadno prekrit s snežno odejo. In ko gore pobeli sneg, se razmere za gibanje po njih spremenijo. Zato ključno vprašanje, preden se v tem času odpravimo v hribe, ni, kaj moram vzeti s seboj, pač pa - kaj znam uporabljati?
Obvezna oprema - kakovostna oblačila, dobri planinski čevlji, zaščita pred soncem
Ujemajoča se oblačila, najnovejši nahrbtnik vrhunske blagovne znamke, planinski čevlji, v katerih se bomo fotografirali na vrhu osvojenega očaka, saj so vendar zadnji modni trend? Premislite znova. Oprema za v hribe naj bo v prvi vrsti uporabna in kakovostna.
Za zimske obiske gora potrebujemo enako opremo kot za gore v letnih, kopnih razmerah, se pravi visoke usnjene pohodne čevlje, nogavice, pohodne hlače, perilo iz hitro sušečega materiala, srajco ali puli, vetrovko, kapo, rokavice, pohodne palice. Obvezen del opreme je tudi kakovostna čelada, če je pot izpostavljena ali se vije po terenu, kjer je nevarnost padanja kamenja ali manjšega zdrsa. V nahrbtniku naj bodo tudi ustrezen zemljevid, še posebej, če ne poznamo terena, brezalkoholna pijača ter nekaj malice. "Pozimi dodatno še dobre zimske planinske čevlje, gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje, kakovostna oblačila, ki ščitijo pred pred vetrom, mrazom in vlago ter imajo dobre izolacijske lastnosti," našteva Šerkezi. "Potrebna je tudi zaščita pred močnim soncem, ne pozabimo pa niti na rezervna oblačila ter na dejstvo, da je večina planinskih koč zaprta in da zaradi tega potrebujemo več tople tekočine in hrane v nahrbtniku."
Cepin in dereze, pravi Šerkezi, sodijo na vsako zimsko turo, četudi razmere na izhodišču kažejo drugače, saj se razmere z višino, smermi neba ter časom spreminjajo. Ko so na nogah dereze, sodi v roke cepin, palice pa takrat pospravimo na nahrbtnik. Seveda pa nam dereze in cepin popolnoma nič ne koristijo, če jih ne znamo pravilno uporabljati. Ne le to. Šerkezi pravi, da je dodatna oprema lahko v primeru neznanja lahko celo nevarna!
Lavinski trojček, sestavljen iz lavinske žolne, sonde in lavinske lopate, so prav tako obvezen del tehnične opreme vsakega gornika! Lavinsko žolno namestimo na prvo plast obleke, na turi pa jo imamo vedno priključeno (delovanje preverimo tako doma kot tudi pred turo), sondo in lopato pa nosimo s seboj v nahrbtniku. Ob uporabi lavinskega trojčka naj nam ne zraste samozavest, saj nas ne zavaruje pred plazovi, ampak nam ob primeru zasutja s snegom poveča možnosti hitrejše rešitve izpod snega in s tem možnost preživetja!
Pred prvo turo že doma preverimo stanje opreme, ki je preko poletja nismo uporabljali (cepin, dereze, lavinska žolna, smuči).
Namigi za zimske pohode za tiste, ki niso vešči hoje v zimskih razmerah
Če se čez leto ne rekreiramo prav pogosto, naj nas zimska snežna idila nad 1.500 metri nadmorske višine nikar ne zavede in zvabi na pohod, na katerem bomo zaradi telesne nepripravljenosti v še večji nevarnosti kot sicer.
Šerkezi pravi, da Slovenija ne pozna profesionalnih pohodnikov in smo vsi zgolj obiskovalci gora, a z različnimi izkušnjami in znanji. Za vse pa veljajo enaka pravila varnejšega obiskovanja gora. "Svetujem zmernost in zdravo pamet, ne nasedajte družbenim omrežjem, kjer so čudovite fotografije odličnih razmer, ne veste pa, kdo se skriva za njimi oz. kakšne izkušnje ima posameznik, ki je fotografije objavil."
Idej za gore pozimi je veliko, pravi: "Od Šmarne gore do Velike planine, Kamniškega sedla, Kredarice, Škrlatice, Triglava, Donačke gore, piranskih solin. Vsak naj oceni, kje mu je mesto in temu primerno prilagodi opremo, načrt ture, snežne razmere in se pred odhodom vpraša o svoji tehnični usposobljenosti in psihofizični kondiciji."
Neustrezna oprema in obutev visoko na lestvici okoliščin nesreč
Telesna nepripravljenost je po podatkih Planinske zveze Slovenije na tretjem mestu lestvice okoliščin nesreč, v katerih so v letu 2015 posredovali gorski reševalci. Na sedmem in osmem mestu na lestvici sta neprimerna osebna oprema in neustrezna obutev.
Naj nas v naravo ne zvabi zgolj število všečkov na družbenih omrežjih - v gore, sploh pozimi, ko so razmere še bolj nevarne in nepredvidljive, se odpravimo le ustrezno opremljeni in z dovolj telesne kondicije, da bomo zmogli varno osvojiti vrh in se tudi vrniti nazaj v dolino. Kot zaključuje Šerkezi, imejmo vedno v mislih, da smo na vrhu gore šele na pol poti - naš cilj je vedno varna vrnitev domov.
KOMENTARJI (29)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.