FIT 24UR

Ivo Ozebek: Ne hodim, a ostajam 'fit'

Spodnja Idrija, 19. 01. 2017 07.11 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
Anja Intihar
Komentarji
17

Invalidi lahko kljub telesni oviranosti ohranjajo zdrav in aktiven življenjski slog. Dokaz za to je 36-letni Ivo Ozebek iz Spodnje Idrije, ki je že 14 let na invalidskem vozičku. Kljub temu redno kolesari na ročnem kolesu, plava, poleg redne službe ga zaposluje tudi kopica drugih interesov. Ivo ne hodi - a ostaja v formi.

Ivo Ozebek iz Spodnje Idrije je star 36 let. Ko ga človek posluša, dobi občutek, da mu čisto nič ne manjka. Odlikujejo ga iskren optimizem, zvrhana mera dobre energije, pristna radovednost. Je družaben in velik del svojega prostega časa preživi na prostem. Med nama pravzaprav ni kakšnih posebnih razlik, razen te, da jaz hodim in Ivo ne.

Življenje se mu je spremenilo pred štirinajstimi leti, ko se je s prijateljem ponoči vračal z morja. "Bil sem utrujen, želel sem čim prej priti domov." Avtomobil je zaradi neprilagojene hitrosti zletel s ceste, posledice so bile grozljive – Ivo je ostal hrom od pasu navzdol.

Če vremenske razmere dopuščajo, se z vozičkom odpravi v Idrijsko Belo tudi v hladnejših mesecih.
Če vremenske razmere dopuščajo, se z vozičkom odpravi v Idrijsko Belo tudi v hladnejših mesecih. FOTO: Sašo Tušar

"Pred nesrečo sem s starši hodil v hribe, veliko sem plaval in sem in tja kolesaril," je dejal. Na URI Soča so mu že kmalu po nesreči zapovedali gibanje. "Deluje mi zgolj zgornja polovica telesa, kilogrami bi se lahko kaj hitro začeli kopičiti, če bi miroval. Gibanje potrebujem tudi zato, da nimam krčev," nam razloži. Danes ga domačini redno srečujejo na poti v Idrijsko Belo, kamor se kljub slabšemu cestišču odpravi na svež zrak.

Ne ustavi ga niti hud mraz. Iznajdljiv kot je, si je v kotlovnici svojih staršev sam napravil improvizirani fitnes, da kilometre nabira tudi pozimi. "Sem inovativen, marsikakšen izdelek naredim sam. Tretje kolo, da premagujem korenine, mivko, pesek, sem naredil sam. Tudi elektro pomoč na kolesu, ko je klanec prehud, sem si omislil. A pomaga le, če poganjam kolo."

V toplejših mesecih predvsem plava in kolesari na ročnem kolesu, v enem popoldnevu prekolesari približno 35 kilometrov. "Na leto jih naredim okrog 800, včasih več, včasih manj. Največkrat kolesarim v družbi še dveh ali treh kolesarjev. Se pa na pot odpravim tudi sam," pravi. "Vse delam rekreativno, roke so moje edino orodje za premikanje, zato moram resnično paziti nanje."

"Roke morajo biti stalno v pogonu in ostati močne," razlaga Ivo Ozebek.
"Roke morajo biti stalno v pogonu in ostati močne," razlaga Ivo Ozebek. FOTO: Sašo Tušar

Pred leti v Sloveniji zgolj 5 ročnih kolesarjev, danes že 20

Slovenske ceste do ročnih kolesarjev niso preveč prijazne. "Ročni kolesarji smo nizki in široki," pravi Ivo. "Problem predstavljajo visoke ograje, ceste so resnično ozke. Na kolesu imamo zastavico, a kljub temu nas vozniki lahko hitro spregledajo. Avtomobil tako ne more normalno obiti ročnega kolesarja." Ročno kolesarjenje sicer postaja med invalidi na vozičkih popularen šport. "Pet let nazaj je bilo v Sloveniji okrog pet ročnih kolesarjev, danes jih je že 20," razlaga.

Na vprašanje, zakaj morajo osebe s posebnimi potrebami ohranjati dobro telesno pripravljenost, hitro odgovori: "Za notranji mir in za telo, zato da ohranjamo kondicijo. Roke morajo biti stalno v pogonu in ostati močne. Ko nekaj naredim, si napolnim baterije in tako lažje živim. Če razgibavam telo, s tem razgibavam tudi možgane."

Obstajajo seveda določene stvari oz. discipline, ki jih invalidi ne morejo početi, zato bi se hitro lahko počutili manjvredni. A vsaj eno disciplino, morda celo dve ali tri, lahko dobi vsak, pravi Ozebek. Tudi strokovnjaki mu pritrjujejo – osebe s posebnimi potrebami se morajo gibati.

Ukvarjanje s športom pri invalidih spodbujajo tudi strokovnjaki

Zelo pomembno je, da se zgodnja rehabilitacija, katere glavni del je kineziterapija (terapija z gibanjem), prične čim prej po poškodbi, ko je zdravstveno stanje stabilno. O vključevanju v športno aktivnost pa razmišljamo šele po zaključeni rehabilitaciji. Asist. dr. Katarina Tonin

Ko se poškodovana oseba odloči za ukvarjanje s športom, svetujemo posvet z zdravnikom, ki bo pomagal pri izbiri najbolj ustrezne športne panoge, pravi asist. dr. Katarina Tonin z URI Soča. "Zelo pomembno je, da se zgodnja rehabilitacija, katere glavni del je kineziterapija (terapija z gibanjem), prične čim prej po poškodbi, ko je zdravstveno stanje stabilno. O vključevanju v športno aktivnost pa razmišljamo šele po zaključeni rehabilitaciji," dodaja in še: "Pri vsaki vrsti telesne okvare obstajajo stanja, na katera moramo biti pozorni. Pri osebah z amputacijo moramo nameniti posebno pozornost in skrb krnu amputiranega uda, da na tem mestu ne pride do dodatnih poškodb kože. Osebe, ki imajo poškodovano hrbtenjačo in uporabljajo invalidski voziček, morajo biti pozorne na primerno razbremenjevanje sedničnega predela (z različnimi tehnikami in blazinami za enakomerno razporeditev pritiskov), saj v primeru povečanega pritiska lahko pride do razjed kože in globljih tkiv na tem področju. Osebe s poškodbo hrbtenjače imajo lahko moteno regulacijo telesne temperature in uravnavanje krvnega tlaka. Vadba v pretoplem okolju lahko prehodno poslabša simptome pri bolnikih z multiplo sklerozo. Nekatere vrste vadbe lahko dodatno povečajo mišični tonus pri osebah s spastično zvišanim mišičnim tonusom. Vse to moramo vzeti v ozir pri izbiri športne panoge."

Šport in gibanje sta tudi za invalide izjemno pomembna.
Šport in gibanje sta tudi za invalide izjemno pomembna. FOTO: Sašo Tušar

Šport in gibanje sta tudi za invalide izjemno koristma, a s primernimi prilagoditvami. Na URI Soča imajo poleg terapevtskih prostorov, ki so namenjeni rehabilitaciji, še dve telovadnici s prilagojeno plezalno steno in bazen, kjer poteka rekreativna vadba za športnike invalide. Že nekaj let je v načrtu izgradnja večjega športnega kompleksa, kjer pa bodo pogoji za vadbo še bistveno boljši, razlaga Toninova.

Še neuresničen cilj ostaja maraton Franja

Ivo Ozebek je dokaz, da tudi osebe na invalidskih vozičkih lahko ohranjajo zdrav življenjski slog. Ob redni službi in kopici drugih hobijev je šport del njegovega vsakdana. Nedoseženi cilj ostaja kolesarski maraton Franja. Z optimizmom in vztrajnostjo, ki krasita predavatelja zavoda VOZIM oz. gibanja "Še vedno vozim, vendar ne hodim", ni dvoma, da tudi dobrih 156 kilometrov dolga razdalja ne bo odkljukana na načrtih 36-letnika.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (17)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

KravjiSS
22. 01. 2017 19.44
+1
đovani for president!
irena133
19. 01. 2017 12.50
+12
Ivo, vse čestitke za pogum voljo in vztrajnost. Želim ti vso srečo v življenju!
heello
19. 01. 2017 11.32
+7
Res se človek zamisli, ko vidi tega čudovitega fanta, kako pozitivno in odločno gleda na življenje. Ivo, le tako naprej, želim ti vse najboljše v življenju, res pa je, da je skoraj vse odvisno od tebe, zato ne dvomim, da bo tvoje življenje še naprej polno, ustvarjalno, zadovoljno....., srečno !
vstajnik1941
19. 01. 2017 11.29
-17
Ja za nekatere pa res ni ovir da rinejo v ospredje, dokler jih na cesti nekdo ne zgai
janez139
19. 01. 2017 10.02
+14
Moram izrazit iskreno občudovanje do takih borcev, ki so navdih vsakemu izmed nas. Večkrat ko se mi ne da in nimam volje pomislim na take ljudi in si mislim če imajo oni toliko volje, bi jo lahko imel tudi jaz malo več...Hvala Ivo ker to kar delaš hote ali nehote si tudi za druge velika inspiracija!!!
ronson1
19. 01. 2017 09.54
-4
Bravo Ivo, le tako naprej! Moti me le to, da se venomer govori, da imajo invalidi posebne potrebe. Določene in raznolike potrebe ima sleherni od nas. Zato tega ni potrebno posebej izpostavljati ?
jafalical
19. 01. 2017 09.42
+4
In potem se res človek zamisli, kako ne ceni, kar ima...Ne ceni in kar jamramo, zavistni, nestrpni, domišljavi...in nic ne recem, so tudi izjeme,žalostno,vec jih je, ki so primoreni v to zaradi tega (brez sluzbe čez noc, ne morejo se zaposliti,krediti, opomini,...)...ampak drugi, ki imajo vse to in so nezadovoljni,opravljajo, sejejo zavist, motoijo ljudi okorg sebe, ki jim prav nic nocejo...in samo se jemali, grabili bi.
5874
19. 01. 2017 09.25
+18
Moj poklon in spoštovanje. In se zamislim nad samo sabo.
tantadruj1
19. 01. 2017 09.24
+9
Samo previdno, ker včasih ste popolnoma nevidni na ležečih kolesih po cesti. Sicer več kot pohalno.
Soulless
19. 01. 2017 09.00
+16
Vsaka čast in spoštovanje! Zdrav človek se ne zaveda kaj ima. Poznam precej invalidov in zato cenim svojo gibalno neokrnjenost, zato tudi tudi uporabljam kolo namesto avtomobila.
J.A.
19. 01. 2017 08.52
+3
Na URI SOča imajo bazen, a ga za lastne paciente ne uporabljajo, češ da imajo premalo terapevtov. No, vsaj tako pravijo v enem od oddelkov tam, lahko da so drugje bolj pacientom prijazni.
Booooooooooring
19. 01. 2017 15.49
bazen obiskujem v toplih dnevih pozimi se mi z vozičkom ne da do tja. to da je ivo hrom pomeni da ne čuti mraza od pasu dol jaz pa še kako čutim celo telo in v mrazu ni šale! terapevti(vsi razpoložljivi) delajo do 14h ampak se hidroterapiji sploh ne posvečajo mogoče se posvetijo za 2h na teden samo to je res premalo.
asgard
19. 01. 2017 08.37
+16
Ivo je legenda :D
milesahead
19. 01. 2017 08.35
+11
son?ek44
19. 01. 2017 08.20
+38
Vso spoštovanje. Marsikomu mora biti vzgled in motivacija, da se v življenju da vse narediti, ne pa da se samo jamra in da ni časa za gibanje. Samo volja je potrebna. Bravo.
devlon
19. 01. 2017 08.28
+23
volje in veselja do življenja se ne da kupiti.
korintos23
19. 01. 2017 08.42
+9