Zaprtost je najpogostejša prebavna težava današnjega časa, prizadene vsako tretjo žensko in vsakega četrtega moškega. 49-letna Jana Likosar iz Preddvora pri Kranju ima tovrstne težave že od otroštva.
Pred 12 leti se je zaradi pomanjkanja energije, slabega imunskega sistema (zelo pogosto je bila prehlajena, imela gripo, virozo) in slabokrvnosti po nasvetu alternativnega zdravilca odločila za vegansko prehranjevanje, kar je najprej prineslo zelo dobre rezultate. "Stanje in počutje se mi je izredno izboljšalo, prav tako se mi je uredila prebava, bila sem polna energije in moči," pripoveduje.
Po dveh letih se je telo očitno navadilo take hrane in Jana je začela opažati, da njena prebava ne deluje več tako dobro. "Stalno me je napenjalo, imela sem grozne vetrove in bolečine v črevesju. Začelo mi je primanjkovati energije, zjutraj sem vstajala bolj utrujena kot sem šla spat, boleli so me sklepi, pojavili so se močni vročinski oblivi, nastopila je mena, začela sem pridobivati na teži, čeprav sem pojedla malo kalorij."
Pomoč je iskala vsepovsod, na spletu, v alternativni medicini, pri raznih zdravilcih, pomagala si je z različnimi pripravki, encimi ... Nič ni pomagalo. Osebni zdravnik za njene zdravstvene težave ni pokazal kaj dosti razumevanja, rekel ji je celo, da živi bolj zdravo kot večina ljudi in naj se pač privadi, da se stara. "Izvidi preiskav so bili ves čas v mejah normale, razen tega, da se je na rentgenskih slikah videlo, da imam izredno napihnjeno črevo, polno zraka. Dobila sem občutek, da me ima za hipohondra."
Napoved kirurga: vrečka za blato!
Kmalu so se začele še hude težave s črevesjem. Vse pogosteje se ji je pojavljalo vnetje divertiklov – žepkov v črevesju, ki jih je spremljala visoka vročina in močne bolečine. Postalo je kronično, vsakič močnejše. Jano je upravičeno skrbelo, saj je njen oče umrl zaradi raka na črevesju, zato z bratom vsaki dve leti hodita na pregled.
"Ves čas sem bila utrujena, brez volje in energije, bolele so me vse kosti, vročinski oblivi so bili izredno močni in naporni, moja koža je bila suha in bleda, manjkalo mi je vitaminov in mineralov, čeprav sem uživala prehranske dodatke in veliko surove zelenjave ter sadja. Zelo težko sem bila zbrana in skoncentrirana, že osnovne obveznosti so me povsem izčrpale."
Zdravnike je spraševala, kaj naj naredi, kako naj si pomaga sama, da do teh vnetij ne bo prihajalo, pa so ji rekli, da je edina preventiva, da skrbi za redno mehko odvajanje blata ter se izogiba uživanju oreščkov in semen.
Ob zadnjem vnetju marca letos ji je kirurg napovedal, da ji bodo odstranili celotno debelo črevo in vstavili stomo – vrečko za blato, saj so preiskave pokazale, da ima celo debelo črevo polno divertiklov in je le vprašanje časa, kdaj bo počilo. "Bila sem šokirana. Mislim, da pri 49 letih pa res še ni čas za stomo," pripoveduje Jana.
Pomagal ji je človek, ki je vse to doživel na lastni koži
Ko je mislila, da je že vse izgubljeno, ji je prijateljica priporočila prehranskega strokovnjaka Bobana Paukovića, ki se je pred leti tudi sam soočal s podobnimi težavami. Bolezen ga je prikovala na posteljo, od bolečin je komaj lahko še hodil. Ko so zdravniki, ki niso mogli ugotoviti, kaj mu je, nad njim dvignili roke, se je s pomočjo pravilne prehrane in ob rednem izvajanju joge izvlekel sam. Danes je za to izkušnjo hvaležen, saj pravi, da je na tak način našel svoje poslanstvo – pomagati drugim.
Ko mu je Jana zaupala svoje težave, je točno vedel, o čem govori, saj je vse to izkusil na lastni koži. "Teorija je eno, praksa pa drugo. Razumel sem njene težave in kmalu spoznal, da ji lahko pomagam," pravi Boban.
Po njegovem mnenju si je Jana z veganstvom, ki mu sam sicer ne nasprotuje, naredila več škode kot koristi. "Niti malo mi ni bilo všeč, kakšno je imela pred tem dieto oz. nasploh način prehranjevanja in mislim, da si je s tem naredila medvedjo uslugo. Ko sva začela sodelovati, sva začela iz nule in počasi dovajala zelo pomembna hranila, vitamine, minerale itd. Potem so se kar hitro pokazale prve spremembe na bolje."
Na vprašanje, kakšno hrano ji je predpisal, odgovori le, da je jedilnik prilagodil izključno njej in njenim težavam in ga tudi spreminja iz meseca v mesec. "Tu ni neke univerzalne rešitve, treba je spremljati simptome, preverjati, ali težave izginjajo ali se spet pojavljajo in se temu prilagajati – nekaj odvzameš, nekaj dodaš, odvisno ..."
Poleg tega ji je svetoval tudi, da vsaj dvakrat tedensko skupaj izvajata vaje, s katerimi bo okrepila mišice medeničnega dna in delala na stabilizaciji.
'Kot da sem na novo zaživela'
V le štirih mesecih se je Janino zdravstveno stanje zelo izboljšalo, kot pravi sama, je znova zaživela. "Imam več energije, razpoloženje je boljše, zaprtje je izginilo, redno odvajam blato, prebava je urejena, ni napenjanja, nobenih vetrov, izginile so bolečine v sklepih, povišana telesna teža se zmanjšuje, vročinski oblivi so redki. Počutim se dobro in prepričana sem, da bom s pomočjo Bobana, z njegovim prehranskim svetovanjem in vadbo povsem ozdravela," je še povedala.
Ljudem s podobnimi težavami svetuje, naj ne obupajo pri iskanju rešitev. "Iščite, slej kot prej boste našli pomoč. A ne pozabite, da ste vi tisti, ki morate največ narediti za svoje zdravje. Tudi, če najdete pomoč, se morate potem držati določenih omejitev – naj bodo to zdravila, vadba ali prehranjevanje. Iščite, pa boste našli!"
Največja sprememba, ki jo je pri njej opazil Boban, pa je, da je spet dobila življenjsko energijo. "Kar je povsem razumljivo. Če telo strada, če vanj ne vnašamo pravih hranil, mu ne bo preostalo nič drugega, kot da nas sčasoma izda, kar se kaže skozi izgorelost, nejevoljo, težave s prebavo, sklepi, počutjem, koncentracijo …"
'Ljudje bi imeli neko univerzalno rešitev, a tega ni'
Po Bobanovem mnenju je imela Jana največjo težavo s samim dojemanjem prehranjevanja oz. same hrane. "Vedno poudarjam, da se ljudje večinoma ukvarjamo s svojimi jeklenimi konjički in se bolj razumemo na to, katero gorivo ali olje moramo vanje naliti in zelo cenimo in spoštujemo te stroje, ne spoštujemo pa našega telesa! Z nekim balastom poskušamo dobiti maksimalno energijo in se potem pritožujemo, kako to, da te energije ni. Tudi, če bi v avto natočili samo vodo, ne vem, če bi kam prišli!"
Na vprašanje, kako pomembna je prehrana v razmerju z vadbo, strokovnjak odgovori: "Večina strokovnjakov, ki se na to spoznajo, pravi, da 70 odstotkov pade na prehrano. Jaz bi celo rekel, da je razmerje 80 : 20. Brez zdrave hrane ni niti uspešne in kakovostne vadbe ne življenja nasploh. Hrana je osnova, hrana je vse."
Ljudje največjo napako po njegovem mnenju delajo pri tem, da se sploh lotijo nekih diet. "Vsaka dieta na nek način pomeni stradanje in na koncu koncev prinese določene težave. Odrečemo se določenemu makrohranilu, kar na dolgi rok zagotovo ne bo prineslo nobene koristi. Druga napaka pa je, da ljudje iščejo neke instant univerzalne rešitve, ki pa jih ni. Kar je za nekoga zdravo, lahko drugemu škoduje," še opozarja.
