FOTO: Jernej Kruder o ljubezni do plezanja: Če mi kdo reče, da sem nor, se nasmehnem in rečem: prav imaš

Ljubljana bo ta konec tedna gostila vrhunske slovenske in svetovne športne plezalce, ki se bodo na mednarodnem tekmovanju pomerili v balvanskem plezanju. To sodi med najmlajše oblike športnega plezanja, pri njem pa udeleženci ne uporabljajo klasičnih varovalnih pripomočkov ali plezalnih vrvi, temveč le blazine, ki ublažijo padce. Običajno se izvaja na velikih balvanih, ki praviloma niso višji od doskočne višine, pa tudi na večjih stenah ali celo na stavbah. Pri tem plezalnem slogu sta poudarjeni moč in dinamika gibanja, ne toliko vzdržljivost. Plezalec se osredotoča predvsem na posamezne gibe ali na kratka zaporedja gibov. Gre za šport, ki je pred kratkim dobil veliko priznanje, saj bo športno plezanje leta 2020 v Tokiu ena od petih novih olimpijskih panog.

Tekmovanje, imenovano Triglav The Rock Ljubljana, se bo s kvalifikacijami začelo v petek, dan pozneje pa bodo na Kongresnem trgu, kjer bo posebej za ta namen postavljena posebna 30-metrska plezalna stena, potekali zaključni boji. Ambasador dogodka bo eden najboljših športnih plezalcev na svetu Jernej Kruder, Celjan, ki je preteklo leto zaključil med deseterico najboljših športnih plezalcev na svetovni lestvici IFSC, leta 2014 je bil svetovni podprvak v balvanih, lani pa je na Majorki kot drugi na svetu brez varovanja nekaj deset metrov nad morjem preplezal znameniti Es Pontas. To velja za doslej najtežji športno-plezalni vzpon na svetu. Jerneja, ki je prvi na svetu preplezal tudi Plečnikovo Tromostovje, smo ujeli med turnejo po Aziji. 

'Dobro se znajdem pri kontroliranju živcev visoko nad vodo' 

Že kot otrok sem rad plezal po ograjah, zidovih in drevesih, pojasnjuje, zato je bila prava poteza, da so me starši leta 1997 vpisali v plezalno šolo v Celju. Z njim je začela plezati tudi starejša sestra, ki je kasneje odnehala, sta se mu pa zato na treningih pridružili še mlajši sestri Neža in Julija. Starejša poučuje plezanje v Ljubljani, mlajša pa še vedno tekmuje za državne barve.

"Ko sem začel plezati, je bilo pri nas popularno le težavnostno plezanje. Samo balvansko plezanje je k nam prišlo šele par let po mojih plezalnih začetkih. Videl sem, da mi ta stil plezanja bolj odgovarja," pripoveduje. Jerneja privlači tudi soliranje – plezanje po višjih bolderjih in plezalnih smereh brez varovanja. "Soliram, kadar se počutim pripravljenega, kajti samo soliranje je dosti bolj nevarno kot soliranje nad vodo, katerega sem prvič okusil šele lansko leto. Takrat sem ugotovil, da se zelo dobro znajdem pri kontroliranju živcev visoko nad vodo." 

Sloviti Es Pontas je premagal v 39. poskusu 

Tako je lani kot drugi na svetu osvojil sveti gral plezalcev – naravni obok Es Pontas na Majorki. Pred njim je to leta 2006 uspelo samo Američanu Chrisu Sharmi. Ta smeri, ki jo je poimenoval "kraljevska linija", sicer ni uradno ocenil, a med plezalci se šušlja o oceni 9b, kar je le malo manj od najtežje prosto preplezane smeri nasploh.

"Preden sem prišel na Majorko, sploh nisem razmišljal, ali lahko tako težko smer sploh preplezam, saj je bila ocenjena z zelo visoko oceno. Odločil sem se, da bo potovanje trajalo pet tednov. V prvem tednu sem hotel plezati le lažje smeri, da se navadim na višino. Na srečo sem že prvi dan izkusil, da s psiho nimam večjih težav, zato sem takoj začel s poizkušanjem svojega cilja – Es Pontas," pripoveduje.

Ko je prvič padel v morje, je ugotovil, da ni tako hudo. Nekaj padcev je bilo zelo nerodnih, a noben ni bil takšen, da bi ga prestrašil in prisilil v to, da bi odnehal. "Redko me je strah izzivov, ki se jih lotim. V plezanju zelo uživam, zato mi veliki projekti dajejo samo še več motivacije. Plezam že zelo dolgo in vem, kaj je nevarno, in kje so pasti, zato tudi znam izbirati prave stvari. Je pa res, da znam obvladati strah bolje kot ostali," še pravi.

Kmalu je videl, da obok lahko prepleza. Največje težave mu je na začetku predstavljal dinamičen gib na približno devetih metrih nad morjem, ki ga je hitro osvojil. Šlo je za previsen del skale brez razčlemb, kjer se je moral v skoku pognati skoraj dva metra daleč do naslednjega oprimka. Sharma je za to potreboval 50 poskusov, Jerneju je uspelo že v drugem. "Nato se je zataknilo tik pred koncem. Proti vrhu mi je primanjkovalo vzdržljivosti, ki mi jo je uspelo pridobiti ob deževnih dneh. Takrat sem našel nekaj dobrih lokacij za plezanje, ki so bile varne pred dežjem. Teden pred odhodom mi je uspelo priti na vrh. Po 38 neuspelih poizkusih in en dan pred ponovnim deževjem (kar mi je kasneje onemogočilo tudi snemanje) pa sem končno sestavil v celoto," je opisal svoj velik, če ne celo največji dosežek.

Tudi Jernej Es Pontasa ni želel oceniti, saj je, kot pravi, to zelo težko, ker ima že sama smer zelo specifične gibe. "Potem je tu še psiha in za nekatere strah pred vodo in višino. Največjo težo vzponu daje dejstvo, da sem 10 let po prvem vzponu še vedno eden in edini, ki mu je to uspelo. Čeprav so mnogi poizkusili …" 

'Naučil sem se, da moram poslušati svoje srce' 

Jernej je samouk, redkokdaj je k sebi spustil kakšnega trenerja. "V svoji 20-letni karieri sem se veliko naučil in moje mišljenje je, da moram poslušati svoje srce. Tako sledim reku, da poskušam plezati kolikokrat le lahko. Na koncu me to pripelje do približno petih plezalnih dni v tednu." Njegovi plezalni dnevi so tako natrpani, da skoraj ne najde časa za kaj drugega. Ko pride plezanja prost dan, pa se rad usede na motor in preživlja čas z družino.

Strogo se izogiba fitnesu in podobnim vadbam, tako da njegovi treningi potekajo le na plezalnih stenah. Glede prehrane nima nekih omejitev. "Telo se je od malega prilagodilo težkim gibom v steni, zato mislim, da je dobro počutje vredno več kot živeti stresno pod nadzorom prehrane."

Pravi, da je trmast, odločen in vztrajen samo pri plezanju in ne nasploh v življenju. "Imam en sam fokus in tega želim obdržati, zato drugje stvari vzamem malo z rezervo." Na vprašanje, kaj o njegovi ljubezni do plezanja pravijo drugi, odgovori:  "Starši zelo dobro poznajo mene in plezanje. Vedo kaj zmorem, kje so meje in vedo, koliko si želim in koliko uživam. Veseli so, da sem našel nekaj, v čemer neizmerno uživam in če nekdo reče, da sem nor, se nasmehnem in rečem: Prav imaš!" 

Jernej si želi, da bi v plezanju lahko ostal vse življenje. "Želim si, da moji uspehi še naprej prodirajo v svet. Cilje si bom vedno zastavljal glede na svoje zmožnosti in upam, da bom tudi pri višji starosti našel dovolj nore projekte, da me bodo ljudje opazili."