Zgodba, ki bi nam morala biti v poduk: ovir ni - ne v glavi, ne v telesu!

Uradne statistike WHO kažejo, da je splošno zdravje ljudi z motnjami v duševnem razvoju precej slabše od ostale populacije, prav tako imajo nižjo izobrazbo in sam dostop do nje, vsakodnevno se morajo soočati s številnimi ovirami, ki jim preprečujejo, da bi živeli običajno življenje. Kljub temu niso drugačni: imajo želje, ambicije, tudi motivacije jim ne primanjkuje. Številni je imajo celo več, kot marsikateri Zemljan brez psihičnih in fizičnih motenj.

Najbolj zaskrbljujoč pa je podatek, da imajo ljudje z motnjami v duševnem razvoju tudi neprimeren dostop do ustrezne zdravstvene oskrbe in izobraževanja o zdravem načinu življenja. V večini držav po svetu nimajo dostopa do prilagojenih vadb in fizične aktivnosti z ustrezno usposobljenimi terapevti, prav tako se morajo soočati z vsesplošnim pomanjkanjem razumevanja psihičnih motenj s strani okolja, v katerem živijo.

Rezultati različnih raziskav tako kažejo na to, da duševno prizadeti ljudje
1. imajo celo vrsto kroničnih in akutnih obolenj,
2. imajo dvakrat več možnosti, da bodo imeli velike težave z vidom oziroma jim bo ta začel pešati veliko prej kot pri ljudeh brez motenj v duševnem razvoju,
3. so zelo redko udeleženi v kakršne koli oblike fizične aktivnosti, če pa so, pa terapevti niso ustrezno usposobljeni ter tako ne razumejo njihovih zmožnosti in potreb,
4. lahko podobne (če ne celo enake) zdravstvene težave kot splošna populacija, a potrebujejo drugačno, posebno oskrbo,
5. imajo višjo stopnjo smrtnosti, ki je rezultat večjega števila kardio-vaskularnih bolezni.

Združeni v specialnih olimpijadah

Ljudje z motnjami v duševnem razvoju so (pa naj si to priznamo ali ne) eni najbolj zapostavljenih in nezaželenih članov sodobne družbe in čeprav so socialne ter zdravstvene službe zadolžene za to, da jim zagotovijo to, kar potrebujejo za kar se da normalno življenje, se še vedno soočajo z zdravstvenimi neskladji in imajo manj možnosti ter priložnosti za fizično aktivnost ter gibanje, ki bi ga nujno potrebovali.

A to ne pomeni, da se ne gibajo. Posameznika in posamezniki z motnjami v duševnem razvoju, ki si želijo biti fizično aktivni, se lahko vključijo v program nacialnih specialnih olimpijad, združenih pod okriljem Special Olympics, največje športne organizacija za otroke in odrasle z motnjami v duševnem razvoju, ki skrbi za redno fizično aktivnost duševno prizadetih ljudi in razvoj zdravega tekmovalnega duha. In to že od leta 1963, ko je bil na pobudo družine Kennedy v Združenih državah Amerike organiziran prvi športni tabor za osebe z motnjami v duševnem razvoju.

Pet let kasneje so bile izvedene tudi prave športne igre, katerih so se udeležili specialni olimpijci iz ZDA, povabljeni pa so bili tudi športniki iz drugih delov sveta, ki so specialno-olimpijsko idejo ponesli v svoje sredine. Danes je v svetovno gibanje specialne olimpiade vključenih že prek 200 programov iz 150 držav sveta, ki so združene v sedem regij. Specialna olimpiada Slovenije spada pod evro-azijsko okolje.

A čeprav se organizatorji in specialni terapevti po svetu trudijo ljudem z motnjami v duševnem razvoju zagotoviti kar se da zdrav življenjski slog, pa je njihova zdravstvena oskrba še vedno zelo slaba. Kot je pred nedavnim izpostavil predstavnik za evro-azijsko območje Bjoern Koehler, podatki krovne organizacije Special Olympics, kažejo, da:
- ima približno 40 odstotkov njihovih športnikov zobno gnilobo, ki je nihče ne zdravi,
- približno 17 odstotkov jih nujno potrebuje dentalno zdravljenje,
- približno 40 odstotkov jih potrebuje nova dioptrijska očala,
- približno 7 odstotkov se jih sooča s trajno izgubo las
- 15 odstotkov tistih, starih manj kot 15 let, je predebelih, 18 odstotkov jih ima preveč kilogramov
- 38 odstotkov odraslih športnikov je predebelih, dodatnih 34 odstotkov jih ima preveč kilogramov.

Leta 2015 so organizirali več kot 15 tisoč športnih dogodkov

Glede na podatke WHO v Evropski uniji živi približno 15 milijonov ljudi z motnjami v duševnem razvoju. Evro-azijski del specialne olimpijade se zaveda tveganj in problematike zgoraj omenjenih težav in pomagati duševno prizadetim športnikom tako, da organizira celoletne treninge in tekmovalne priložnosti v olimpijskih športnih disciplinah, zdravstvene programe, družinske programe in različne športne dogodke. Skrbijo za več kot 230 tisoč otrok in odraslih športnikov z motnjami v duševnem razvoju znotraj EU in angažirajo 33 tisoč trenerjev, družinskih članov ter strokovnjakov s področja zdravstvene oskrbe ter drugih prostovoljcev.

Leta 2015 so organizirali več kot 15 tisoč športnih dogodkov v EU in promovirali zmožnosti ljudi s psihičnimi motnjami ter jim istočasno pomagali pri izboljšanju njihove fizične pripravljenosti ter dobrega počutja. Poleg tega so jim pomagali do boljše zdravniške oskrbe, predvsem na področju otorinolaringologije, zobozdravstva in fizioterapije. S tem so se trudili izboljšati njihovo zdravje in jih kar se da dobro pripraviti na tekmovanje na Specialnih olimpijskih igrah. Prav tako so redno izobraževali zdravniško osebje in skrbeli za večjo osveščenost na področju mentalnega zdravja ter opozarjali na to, da je treba izboljšati zdravniško oskrbo ljudi s posebnimi potrebami v vseh članicah EU.

V klubu je našel drugo družino

Vizija organizacije Special Olympics je izboljšati kvaliteto življenja ljudi z motnjami v duševnem razvoju, skrbeti za njihovo redno fizično aktivnosti in jim omogočiti, da se ukvarjajo z olimpijskimi športi. O pozitivnih vplivih tovrstnih možnosti je decembra na srečanju v okviru Evropske komisije spregovoril tudi 39-letni Arpad Szabo, košarkar, ki je član madžarske specialne olimpijske reprezentance in se lahko pohvali z zlato medaljo, ki jo je z ekipo osvojil na Specialnih olimpijskih igrah v Los Angelesu leta 2015.

»Ko sem bil star vsega tri dni, sem doživel možgansko kap. Kmalu zatem so mi odkrili še hernijo, tako da je bilo moje otroštvo borba tako zame kot za moje starše,« je svojo pripoved začel simpatični Arpad, ki se s športom ukvarja od leta 2001. »Igram košarko, namizni tenis in treniram atletiko, a najraje imam košarko. Sem član državne reprezentance specialne olimpijade,« se pohvali simpatični Madžar. »Redno treniram, vsaj dvakrat na teden. Prav tako se z reprezentanco redno udeležujem iger specialne olimpijade. Kot rezultat mojega pridnega dela in rednega športnega udejstvovanja dobil možnost svojo državo zastopati na mednarodnih tekmovanjih in to več kot uspešno, saj se lahko pohvalimo s številnimi medaljami, tudi zlatimi.«

Uspehi so Arpadu prinesli veliko veselja, a tudi veliko odgovornosti, zato se je odločil naučiti angleško, da bi lažje komuniciral z ljudmi, ki jih srečuje po svetu. »Odkar se ukvarjam s športom, se je moje življenje korenito spremenilo. Sem veliko bolj zdrav, srečnejši in bolj motiviran za različne izzive. Ni ni več treba jemati nikakršnih zdravil. S športom se ne ukvarjam samo zaradi uspehov, temveč tudi zato, ker mi daje odlično priložnost, da se še naprej razvijam na različnih ravneh življenja.« Kot pravi, je v klubu našel drugo družino: »Srečen sem in rad imam specialno olimpijado, saj mi je omogočila, da sem obiskal države, o katerih nekoč nisem upal niti sanjati,« je za dano priložnost hvaležen madžarski športnik. In podobno čutijo vsi, ki dobijo možnost, da se pokažejo in izkažejo – ne glede na fizično in mentalno zdravje. To je tisto, kar enači vsi prebivalce našega planeta.

Aktivni tudi člani slovenske specialne olimpijade

V Sloveniji so v gibanju specialne olimpiade začeli sodelovati že leta 1990, formalno pa so bili v svetovno gibanje priključeni tri leta kasneje, je zapisano na spletni strani slovenske specialne olimpijade. Specialni olimpijci po celem svetu tekmujejo v 26 poletnih in zimskih športih, v Sloveniji pa je razvitih 12 - zimski športi: alpsko smučanje, smučarski tek in krpljanje ter poletni športi: plavanje, kolesarstvo, atletika, košarka, nogomet, namizni tenis, balinanje in judo.

Program specialne olimpiade ni namenjen le športu, ampak združuje športne, socialne in kulturne aktivnosti. Večina držav, ki so danes članice svetovne družine specialne olimpiade, je razvila svoj sistem treningov, lokalnih, regijskih in državnih tekmovanj. Udeležba na svetovnih igrah je vrh celovite dejavnosti. Športni rezultat ne predstavlja edino vrednoto, ampak specialno olimpiado označuje kot način življenja, vadbe, socializacije in drugih vidikov skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju.