FIT 24UR

'Hotela sem biti zdrava. Črtala sem meso, kuhano hrano ... Leto kasneje so se mi majali zobje, živela sem od bio lubenice'

Ljubljana, 17. 05. 2016 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
Avtor
Natalija Švab
Komentarji
46

Saj se spomnite tistega, da tudi preveč dobrega lahko škoduje? Velja tudi za področje fit in zdravega telesa. Kdaj se torej skrb za primerno prehrano in gibanje spremeni v obsedenost, ki ni več ne dobra ne zdrava, ampak škodljiva tako telesnemu kot duševnemu zdravju?

Hrana
Hrana FOTO: Thinkstock
Na Enoto za motnje hranjenja Psihiatrične klinike v Ljubljani so leta 2013 sprejeli šest ljudi s težavami, podobnimi tistim v zgodbi, leto kasneje pet.
"Moj sin je bil pri 30-ih mlad moški z zdravim mišičastim telesom, pri okoli 185 centimetrih je tehtal dobrih 100 kilogramov. Njegova prehrana je bila uravnotežena, raznolika. Potem je postal obseden s tem, da mora biti hrana "čista". Nepredelana, brez dodatkov, brez pesticidov … Ni več jedel v restavracijah in na obisku pri drugih ljudeh. Če je bil kam povabljen, je s seboj prinesel lastno hrano. Vsak dan je ure in ure porabil za rezanje, sekljanje in pripravo hrane. Ta je postala edina stvar, ki je zaposlovala njegove možgane, vse o čemer je govoril. Prijateljem je to začeto iti na živce do te mere, da je postal zelo osamljen, izoliran. Kljub temu je bil ponosen na svojo moč, da se drži špartanskega prehranjevalnega režima. Ker mu čas ni vedno dopuščal, da pripravlja domače obroke, svoj kefir, svoje kislo zelje, je začel izpuščati obroke. Izgubil je polovico telesne teže, pri dobrih 50 kilogramih ni več mogel delati, razmišljanje in govor sta se upočasnila, bil je na robu smrti ..."

Strašljiva zgodba, za katero ste prepričani, da se vam ali komu v vaši bližini ne more zgoditi? Na spletni strani orthorexia.com jo je delila Helen, ki pa je le ena od mnogih, ki priznavajo, da so ob prizadevanju za zdravo in fit telo resno zašli s poti.

In ne, ne gre za "Američane". Na Enoto za motnje hranjenja Psihiatrične klinike v Ljubljani so leta 2013 sprejeli šest ljudi s težavami, podobnimi tistim v zgodbi, leto kasneje pet.

Ortoreksija ...

Gre za osebe, ki se spopadajo z ortoreksijo. Medtem ko večina pozna prehranjevalni motnji anoreksijo in bulimijo, je ortoreksija nervoza ali patološka obsesija z zdravo prehrano relativno nov, predvsem pa manj znan pojem.

Izraz in teorijo ortoreksije je leta 1997 predstavil dr. Steve Bratman, ki se je z motnjo soočil tudi sam. Prisotna je predvsem v populaciji mlajših žensk. Gre za kompulzivno vedenje, ki zaradi iracionalnih strahov vodi v popolno obsesijo nad lastnim načrtom prehranjevanja.

Osebe, ki trpijo za ortoreksijo, je tako strah določenih živil, da jih povsem izločijo iz jedilnika, njihovega zaužitja pa se panično bojijo. V prepričanju, da gre le za izvajanje načrta zdravega življenja, seveda, a pogosto se dogaja prav nasprotno.

Popolna in samopredpisana odpoved določenim živilom negativno vpliva na normalno delovanje organizma, saj lahko hitro pride do načina prehranjevanja, ki telesu zagotavlja hrano, ki ni dovolj hranljiva. To je lahko še posebej nevarno v skupini otrok, ki še rastejo in se razvijajo.

Čeprav ortoreksije (še) ni na uradnih seznamih bolezni, ljudi, ki za njo trpijo, zdravi uradna medicina. Za njih je značilno, da je obsedenost s hrano tako okupirana njihovo življenje, da so narušeni celo njihovi odnosi in resno ogroženo njihovo zdravje.

Nevarnost ortoreksije se skriva v tem, da je večina ne dojema kot nevarnost, ampak kot življenjski slog. Je bolezen, preoblečena v zdravje.
Ko zdravo življenje postane škodljivo

Motnja se običajno pojavi pri ljudeh, ki želijo izboljšati svoje zdravje, postati fit s pomočjo zdrave hrane. To je seveda hvale vredna in koristna odločitev. Vendar pa se nekateri ne znajo ustaviti in zdrava prehrana postane obsedenost.

Strokovnjaki pri teh ljudeh opažajo dve etapi. Začne se dobro. V prvi fazi ljudje nadzorujejo svojo prehrano, ker je ta kvalitetnejša, se počutijo bolje, običajno izgubijo kakšen kilogram, kar prav tako pomaga boljšemu počutju in boljši samopodobi in samozavesti. Nadzor je povezan tudi z občutkom uspeha, oseba je zadovoljna, ima občutek, da končno obvladuje svoje življenje.

Ključna razlika med njimi in ljudmi, ki življenjski slog in način prehranjevanja spremenijo brez, da bi ob tem razvili motnjo, pa je, da v hrani ne uživajo kot nekdo, ki ima do nje zdrav odnos, ampak jo striktno razdelijo na dobro in "strupeno". Razvijejo fobijo pred določenimi vrstami hrane.

Ljudje smo vedno na lovu za več zdravja in več aktivnega, kvalitetnega življenja, so pa začele tudi statistike ugotavljati, da diete brez pšenice, brez mleka, brez glutena in še brez marsičesa, vse bolj vpliva na mentalno zdravje ljudi.
Ker posameznik sprva opaža pozitivne rezultate, postaja zasvojen z novim prehranjevalnim načinom. Kot pri ostalih zasvojenostih pa tudi tukaj doseganje iste ravni ugodja zahteva vse višji "odmerek", zaradi česar ljudje, ki trpijo za ortoreksijo, sčasoma "prisegajo" le še na par zdravih in "čistih" živil. Znani so tudi primeri, ko so ljudje dlje časa jedli le eno samo živilo.

"Fit-teroristi"

Medtem ko je po marsikateri lastnosti ortoreksija precej podobna bulimiji ali anoreksiji, pa se praviloma razlikuje v tem, da tisti, ki za njo trpijo, svojega stanja ne prikrivajo, ampak svoja prepričanja tudi vsiljujejo drugim.

"Bivši mož je celo družino silil, da se podredi njegovemu prehranskemu režimu. Če smo se upirali, se je iz nas norčeval, da nismo močni, da nimamo pojma … Sam je postal shujšan kot nekdo, ki boleha za anoreksijo, njegova koža je porumenela, a vztraja pri svojem. Pravi, da drugi ne razumemo, on pa "že ve, kaj je koristno". Verjamem, da bo kdo rekel, da je jedilnik, sestavljen iz zelenjave, sadja, rib in oreščkov zdrav, a zanj je hrana pomembnejša od odnosov. Ko sva še bila poročena, je otroke prisilil, da so jedli po njegovem režimu. Vsakega, ki je ugovarjal, je strašil, da bo zbolel za rakom," svojo izkušnjo življenja z osebo, ki trpi za ortoreksijo opisuje Ruth, ki je zgodbo prav tako delila na forumu orthorexia.com.

V poplavi prehranskih nasvetov in trendov je ključ v zmernosti.
V poplavi prehranskih nasvetov in trendov je ključ v zmernosti. FOTO: Reuters

Čeprav ortoreksije (še) ni na uradnih seznamih bolezni, ljudi, ki za njo trpijo, zdravi uradna medicina. Za njih je značilno, da je obsedenost s hrano tako okupirana njihovo življenje, da so narušeni celo njihovi odnosi in resno ogroženo njihovo zdravje.
Industrija, ki ustvarja ljudi z motnjo

K vse večjemu številu ortoreksikov v veliki meri prispeva velika industrija zdrave prehrane pa tudi nekatera znanstvena dognanja, ki jih marsikdo vzame nekoliko preveč zares.

Saj veste – sladkor je prepovedan, gluten strup, slanina vas pošlje v grob … Da ne bo pomote – pravilna izbira živil je pomembna, če želimo imeti zdravo fit telo. Ključ pa je v zmernosti. Do vsega. Tudi "super živil trenutka", zaradi katerih bi se morali odpovedati vsemu "strupenemu".

Kot vemo, pa industrija in marketing kot škodljivo vsakič ovrednotita kakšno drugo živilo. In tako se vrti krog potrošništva. Pred leti so ljudje namesto masla množično kupovali margarino, danes v jutranje zelene napitke dodajajo aktivno oglje v prahu.

Ljudje smo torej vedno na lovu za več zdravja in več aktivnega, kvalitetnega življenja, so pa začele tudi statistike ugotavljati, da diete brez pšenice, brez mleka, brez glutena in še brez marsičesa, vse bolj vpliva na mentalno zdravje ljudi.

Številni ortoreksiki menijo, da z njimi ni nič narobe, ker njihova obsesija s hrano ni povezana z izgubljanjem teže. A to je pogosto "stranski učinek", posledice za telo pa, čeprav to ni motiv, podobne kot pri anoreksiji in bulimiji.

Samozdravljenje bolezni sodobnega človeka

Za številne se pot na drugo stran začne, ko pri njih zdravniki ugotovijo katero od sodobnih bolezni, ki so posledica nepravilne prehrane.

Takšno izkušnjo je imela ameriška televizijska voditeljica Carrie Armstrong, ki je, potem ko je dobila boj z ortoreksijo, svojo zgodbo delila z mediji. "Ko sem zbolela, sem na spletu iskala načine, kako se pozdraviti. Eden od nasvetov je bil, da se odpovem mesu. Ker to ni delovalo, sem črtala vse živalske proizvode, nato vso kuhano hrano. Leto kasneje sem živela le še od bio lubenice. Moji zobje so se majali, nosila sem oblačila za 12-letnice, a moj cilj ni bila izguba teže, ampak očiščenje in zdravje telesa," je razložila.

Kako nevarno dovzetni so ljudje za najnovejša znanstvena dognanja in trende, ve prav Armstrongova, ki pravi, da je prejela na stotine sporočil, predvsem od mlajših žensk, ki so bile v pravi paniki, kaj bo z njimi, ker so še pred kratkim jedle klobase, potem ko je WHO posvarila pred pretiranim uživanjem procesiranih mesnih izdelkov.

Motnja se običajno pojavi pri ljudeh, ki želijo izboljšati svoje zdravje, postati fit s pomočjo zdrave hrane. To je seveda hvale vredna in koristna odločitev. Vendar pa se nekateri ne znajo ustaviti in zdrava prehrana postane obsedenost.
Instagram motnja

Ortoreksija se sicer širi tudi na krilih družbenih omrežij, ugotavljajo strokovnjaki. Predvsem na Instagramu je velika poplava objav ljudi, ki vsak dan skrbno in obsesivno pripravljajo svoje obroke, širijo svoja prehranska prepričanja.

Psihologinja Bijal Chheda-Varma iz ene od londonskih bolnišnic je za Telegraph povedala, da se srečuje z velikim povečanjem pacientov, ki trpijo za anksioznostjo, če "pojedo nekaj tako strupenega kot je na primer sladkor".

"Moji mladi pacienti veliko časa preživijo na Instagramu, kjer si ogledujejo podobe popolnih krožnikov popolne hrane, ki naj bi predstavljali popolni življenjski stil in popolno zdravje," opisuje situacijo.

A v resnici sladkor ni tako toksičen kot redna doza "popolnosti", ki jo predvsem mladi dobivajo preko družbenih omrežij in pametnih telefonov. Najbrž bo marsikdo rekel, bolje, da je človek zasvojen z zdravimi živili, kot na primer s cigareti ali hamburgerji. A kot so zapisali pri Telegraphu – nevarnost ortoreksije se skriva v tem, da jo večina ne dojema kot nevarnost, ampak kot življenjski slog. Je bolezen, preoblečena v zdravje.

Armstrongova meni, da je edina obramba v času dnevnih bolj ali manj resnih zdravstvenih nasvetov, upoštevanje starega dobrega pravila – ključ je v zmernosti: "Hrana je za to, da jo uživamo. Ne zato, da ona pohrusta nas!"

Test
Test FOTO:
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1