FOTO: Namesto v gozd na sprehod v mesto

Kako pogosto se sprehodite do bližnje trgovine ali do knjižnice? Ste eden tistih, ki se rad izgovarja, da mu bo vožnja z avtom vzela manj časa kot pa pešačenje teh nekaj ulic stran od hiše? Dovozi pred šolami so zjutraj polni pločevine in staršev, ki dostavljajo svoje otroke v šolo z avtom, pa četudi ima otrok do šole le deset ali petnajst minut.

Da bi razmislili tudi o tem vidiku in predvsem prednostih, ki jih nudi človeku hoja, že enajst let zapored potekajo urbani sprehodi Jane's Walk, ki spodbujajo hojo po vsakdanjih opravkih in izpostavljajo njen pomen za vitalnost mest. V Sloveniji urbane sprehode od leta 2011 podpira Inštitut za politike prostora in tudi letos je v organizaciji lokalnih partnerjev napovedano 25 sprehodov v 19 mestih po Sloveniji. 

Sprehod po Bežigradu

Eden od urbanih sprehodov je danes potekal tudi v Ljubljani, kjer si je okoli 40 navdušencev ogledalo nekaj najbolj atraktivnih in tudi problematičnih predelov Bežigrada. Ti sprehodi so odlična priložnost, da spoznate svojo sosesko, ljudi v soseski in se razmigate. Sprehod po delu Bežigrada sta vodila arhitekta Kaja Lipnik Vehovar in Arne Vehovar, ki sta uvodoma predstavila začetke razvoja mestnega predela Bežigrad.

Na začetku sta skupino popeljala skozi degradirano območje Bežigrada ob železnici vse do še nedokončane džamije in izpostavila problematiko parkiranja, ko bo džamija enkrat zaživela. Pa dolgoletna prizadevanja, da bi Bežigrad in Šiško preko železniškega prehoda (vsaj za pešce) povezali in s tem razbremenili dostop do tega območja.

Lipnik Vehovarjeva je opozorila tudi na problematiko velikih gradbenih projektov, ki so obstali na nivoju gradbene jame. V mislih je imela predvsem območje nesojene nove osrednje železniške postaje Emonike, kjer je sedaj velika gradbena jama, ki kvazi podobo območja, medtem ko je bil prej na tem območju park.

Sprehajalce sta na sončno pozno popoldne popeljala še do vil na Smoletovi ulici, pa po Pleteršnikovi ulici do hiše kiparja Borisa Kalina. To je predel Bežigrada, kjer so nekoč stale razkošne vile premožnejših meščanov. Sprehod, ki so se ga udeležili večinoma mladi, sta arhitekta popeljala do Hranilniške ulice, kjer so nekoč nameravali zgraditi nemško kolonijo, danes pa na to spominja ohranjenih osem hiš. Skozi skriti prehod se je sprehod nadaljeval do Plečnikove cerkve (cerkev svetega Cirila in Metoda), za katero pa nekateri sploh niso vedeli, pa do famoznega bežigrajskega stadiona, Fondovih blokov in vse do Gospodarskega razstavišča, kjer je nekoč stala cerkev Svetega Krištofa, ki pa so jo sredi 20. stoletja podrli, ker je bila napoti Gospodarskemu razstavišču, nekaj njene opreme pa so prenesli v že prej omenjeno Plečnikovo cerkev.  

Na naslednji povezavi lahko poiščete, kje in kdaj bodo v vaši bližini potekali organizirani urbani sprehodi. Ti bodo potekali v Celju, Idriji, Kočevju, Kopru, Kranju, Krškem, Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Novem mestu, Postojni, Ptuju, Ribnici, Sežani, Slovenj Gradcu, Škofji Loki, Tolminu, Tržiču in Vojniku. Najdlje ta tradicija traja v Ljubljani, kjer se bodo sprehodi odvijali že sedmič.

Zakaj spodbujati hojo v mestih?

Kot pravijo na Inštitut za politike prostora, smo pešci bolj ali manj vsi in hoja je osnovni način premikanja, ki povezuje vse druge. "Do avtomobila in do kolesa pridemo peš, še bolj to velja za vse oblike javnega prevoza, od avtobusov do letal. Kljub temu bomo težko našli koga, ki bi ob besedi promet najprej pomislil na pešce. Pa bi bilo koristno, če bi," pravi Marko Peterlin z inštituta, kjer opozarjajo, da se danes vse preveč poti, ki bi jih lahko opravili peš, opravi z avtom.

V Nemčiji, ki je primerljiva s Slovenijo, se 27 odstotkov poti, krajših od 1,6 km, opravi z avtomobilom. Pri malo daljših poteh, ki so sicer bolj primerne za kolesa, pa je ta delež še mnogo večji. In sicer se z avtomobilom opravi 61 odstotkov poti krajših od 3,2 km. In, če vemo, da je povprečna hitrost normalne človeške hoje 5 km/h, potem je res neverjetno, da se več kot četrtina ljudi pelje z avtom na kratko razdaljo, ki bi jo drugače prepešačili v manj kot 20 minutah.

Prijaznost mest za hojo ima ključno vlogo pri zdravju in zadovoljstvu prebivalstva, čistejšem okolju in cvetočem lokalnem gospodarstvu, kar potrjujejo številne raziskave. "Mesta z živahnim vsakdanjim utripom, s pestro ponudbo programov v pritličjih stavb in s takšnimi ureditvami javnega prostora, ki prebivalce spodbujajo, da po vsakdanjih opravkih hodijo peš, svojim meščanom omogočajo boljšo kakovost življenja,"  navajajo na inštitutu.

Sodobni življenjski slog ima dramatične posledice

Sodobni sedeč oziroma vozeč življenjski slog ima lahko dramatične posledice na naše zdravje, o tem pa so leta 2008 med prvimi poročali iz Velike Britanije. "Predvsem previsoka telesna teža in z njo povezana ogroženost za bolezni srca in ožilja ter druge bolezni napoveduje prvo generacijo otrok, ki naj bi imela krajšo napovedano življenjsko dobo kot njihovi starši. Razviti svet se tudi zato obrača k aktivnim oblikam mobilnosti, hoji in kolesarjenju. Redna telesna dejavnost, kakršno omogoča vsakdanja hoja, zmanjšuje tveganje za pojav bolezni srca in ožilja, raka, sladkorne bolezni, kapi, artritisa in osteoporoze, za povrh pa še izboljšuje razpoloženje," opozarjajo na inštitutu.

Samo s hojo v službo ali šolo bi lahko prihranili 50 litrov bencina letno

Sprememba potovalnih navad v smeri opravljanja kratkih poti peš ali s kolesom bi prinesla znatne prihranke pri energiji in zmanjšanje izpustov CO2, opozarjajo strokovnjaki. Ameriška študija je za ZDA izračunala možno zmanjšanje emisij v obsegu med 33 in 91 milijonov ton CO2 na leto. "Pri nas ocenjujemo, da bi vsakdo, ki bi dnevno pot z avtomobilom na delo ali v šolo v dolžini 1,5 km zamenjal s peš hojo, prihranil okoli 50 litrov bencina in dobrih 100 kg izpustov CO2 letno," še navajajo na inštitutu.

Kaj sploh so urbani sprehodi?

To so približno uro in pol dolgi vodeni sprehodi po mestnih četrtih. Namenjeni so povezovanju prebivalcev s sosedi in sosesko in spodbujanju pripadnosti območju bivanja. Hkrati pa so ti sprehodi priložnost za pogovor o težavah, s katerimi se stanovalci soočajo, ter omogočajo oblikovanje pobud, kako soseske narediti privlačnejše in prijetnejše za življenje.

Sprehode organizirajo in vodijo prostovoljci, udeležba na njih je brezplačna. Vodja sprehoda skozi pogovor izpostavlja urejenost prostora z vidika hoje, pripoveduje zgodbe o soseski, v pogovor vključuje zanimive goste in spodbuja ostale udeležence, da delijo svoja mnenja in opažanja. Zaželeno je tudi sodelovanje predstavnikov občine, ker se tako lahko ugotovitve s sprehodov hitreje prenesejo do odgovornih, so sporočili z inštituta.

Pobuda za urbane sprehode Jane's Walk je zrasla leta 2007 v Torontu, po svetu pa se širi od leta 2009. V Sloveniji je v preteklih šestih letih potekalo že 94 sprehodov, ki se jih je udeležilo prek 1800 sprehajalcev. Ključno vlogo pri organizaciji sprehodov imajo lokalne nevladne organizacije in povezani posamezniki, so še sporočili z inštituta.