S folkloro nad staranje, debelost in pešanje kondicije

Nenavadno prešerno vzdušje je vladalo v majhni telovadnici podružnične šole v Bočni. 8 parov in klarinetist, s katerim so si morali pomagati, ker je bil harmonikar nepričakovano zadržan, so kot vsak torek pridno vadili postavitev, ki jo bi radi čim prej postavili na oder. Ne malo nastopov imajo, s katerimi si pomagajo pri financiranju ne samo svojega hobija, temveč tudi načina zdravega življenja.

Ples že desetletja velja za eno boljših oblik rekreacije ljudi v letih. Ne samo, da spodbuja žilno srčni sistem, kot je v članku v priznani reviji Journal of Preventive Medicine leta 2003 ugotovil J.O. Judge, bistveno izboljša predvsem ravnotežje in tako zmanjšuje možnost padcev, kar je pri starejših ljudeh izjemno pomembno. Šel je celo tako daleč, da je gibanje pri plesu tako po načinu kot intenzivnosti primerjal s taičijem in taekwondojem ter ples, kot obliko rekreacije, označil za eno najprimernejših za ljudi v tretjem življenjskem obdobju.

Čeprav v Bočni po zadnjem popisu živi vsega 662 ljudi, imajo kar dve folklorni skupini. Janez Oštir s soprogo Vero večjo od dveh skupin vodi že tri leta. “Pobuda je prišla od Verine znanke s kleklarske delavnice na univerzi za tretje življenjsko obdobje v Velenju. Vendar se je prošnja nanašala zgolj na pomoč pri začetkih, saj se je skupina že samoorganizirala,” pojasnjuje Oštir. Zdaj sta prevzela predvsem strokovno vodenje skupine. In velik del je tudi skrb za fizično kondicijo članov.

Vlado Janko pri skupini pleše tri leta, a ni eden tistih, ki bi mu težave pri folklori predstavljala fizična pripravljenosti. Pri 66 letih je fit bolj od povprečnega srednješolca. "Vsako leto grem na eno kolesarsko turo, lani denimo od Obrežja do Trsta, pa veliko tečem,” pravi. In res teče veliko. Lani denimo 100-kilometrski maraton od Firenc do Faenze maja, pa še ultramaraton Celje-Logarska dolina za povrhu septembra. Pri 65. letih. “Iskal sem izzive, trikrat sem tekel na Grintavec, maratonov ne štejem več,” dodaja. Zakaj potem ukvarjanje s folkloro? “Vse ostale športe delam sam. Če grem kolesarit, denimo letos grem s kolesom v Prago, grem sam. Pleševa pa skupaj z ženo. Pred tremi leti sva se vpisala in veseli me, da sem jo navdušil za folkloro,” pravi Janko.

Da je ples ena od oblik, ki jih priporočajo tudi starejšim, se strinja tudi osebni trener Nejc Kofler. “Starejši bodo pri plesu okrepili kondicijo, hkrati pa bo druženje pozitivno vplivalo na njihovo razpoloženje,” pravi in dodaja, da je gibanje pri tej starostni skupini posebej pomembno. “Pri ljudeh v starejših letih namreč pride do zmanjšanja srčno pljučne kapacitete, upada mišične mase, gibljivost se poslabša, kosti postanejo porozne in zato je telovadba nujna,” pravi. V resnici je ni vadbe, ki zanje ne bi bila priporočljiva, če je le prilagojena fiziologiji starejših ljudi. “Priporočljiva je tudi joga, ki je seveda po zahtevnosti prilagojena starejšim. Ne smejo pa se izogibati vadbi z utežmi, vendar opozarjam, da morajo izbrati primerno obremenitev, oziroma naj zato obiščejo osebnega trenerja, ki bo znal izbrati vaje primerne njihovi starosti in zdravstvenemu stanju,” pravi Kofler.

In ker mora biti vadba redna je zato težko zagotavljati motivacijo. A vsaj pri plesu nimajo težav, predvsem zato, ker jim je zabavno in blizu, pravi Oštir. “Usklajevanje tako vaj kot nastopov zaradi izjemne predanosti in zainteresiranosti zaenkrat ne predstavlja nobene težave. Kot sva že omenila, prej bi si plesalci želeli še več vaj in še več nastopov, nenazadnje tudi več druženj. Tudi s harmonikarjem Tilnom kljub njegovi mladosti ni nobenih težav, vedno nam je na razpolago, se mu pa v izjemnih primerih, ko resnično ne more sodelovati, tudi mi prilagodimo. Glede usklajevanja največ pove podatek, da je obisk na vajah vseskozi praktično stoodstoten. Tudi če imajo plesalci kakršne koli težave, zaradi katerih ne morejo plesati, večinoma pridejo na vaje, in ostale pri vajah opazujejo in spodbujajo,” dodaja.

Jože Povodnik je eden od takšnih. 100-odstotno predan je skupini. “Poznam ljudi, ki so se odločili, da bodo hodili k folklori pri akademskih skupinah, da bodo fit. Ampak to ni dovolj. Ne moreš samo ‘afen guncat’, da boš dobro pripravljen,” pravi in dodaja, da je tudi rekreativni del plesanja pri folklorni skupini zanj zelo pomemben. “Vadba sicer ni naporna, se pa razgibaš. A pomembno je tudi da pri tem vadiš tudi bister um,” dodaja.

Tudi koreografije, ki jih fit seniorji plešejo so deloma prilagojene njihovim zmogljivostim. “Da ne bo pomote, nikoli jih ne poenostavimo do te mere, da plesalcem ne bi bilo potrebno preveč razmišljati,” pravi Oštir. Tako ohranja raznolikost likov, ne ponavlja preveč enakih likov in predvsem skrbi, da se plesalci veliko gibajo po prostoru, saj “je pri teh letih zelo pomembna tudi možganska telovadba.” Težava je, da z upokojitvijo po navadi strmo upade miselna aktivnost upokojencev, čemur se želijo z zahtevnejšimi postavitvami izogniti.

Dve šolski uri enkrat tedensko trajajo vaje. Potem so tu še nastopi. Pa poti nanje in z njih ter intenzivne vaje. To od upokojencev, ki so stari od 55 pa tudi preko 70 let, terja obilico fizične pripravljenosti. “Fizična vadba in pripravljenost sta bolj pomembni, kot si predstavljate. Dejal bi celo, da sta bolj pomembni, kot karkoli drugega. Sta namreč osnova, da se sploh lahko začneš ukvarjati s plesom,” pravi Stane Zagožen, ki s soprogo v skupini pleše že od samega začetka. Doma sicer še kmetuje in tudi tam se razmiga, a plesanje v folklorni skupini je zanj še vedno najboljši način tedenske vadbe.

90 minut so intenzivno plesali, ko sta voditelja naznanila konec. Klarinetist je razstavil inštrument in ga pospravljal v kovček. A nikomur se ni mudilo domov. narezek in kozarec vina. Nihče ni praznoval. Tako običajno končajo vsake vaje. V družabnem prostoru društva upokojencev. Ker je tako lažje dočakati prihodnji teden, pa še motivacija na vajah je, ko te na koncu čaka nagrada, toliko višja.