Danes obeležujemo svetovni dan gibanja, namenjenega spodbujanju telesne dejavnosti in zviševanju deleža telesno aktivnega prebivalstva. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ob tej priložnosti poziva ljudi, naj izkoristijo vsakodnevne priložnosti za gibanje in omejijo čas neprekinjenega daljšega sedenja.
Telesna nedejavnost četrti glavni dejavnik tveganja za splošno umrljivost
Aktiven življenjski slog bistveno prispeva k ohranjanju oziroma izboljšanju človekovega zdravja in preventivno deluje pred pojavom različnih zdravstvenih zapletov. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki je 10. maj za svetovni dan gibanja razglasila leta 2002, predstavlja telesna nedejavnost namreč četrti glavni dejavnik tveganja za splošno umrljivost, so opozorili na NIJZ.
Spodbudne novice: Slovenci se več gibamo
Ugotavljajo, da stopnja celotne telesne dejavnosti pri odraslih Slovencih v povprečju narašča, vendar opažajo izrazito neenakost med skupinami z različnim socialno-ekonomskim ozadjem. Delež odraslih, ki dosegajo priporočila za telesno dejavnost WHO, upoštevajoč celotno telesno dejavnost, se je povečal tako pri moških kot ženskah na približno 60 odstotkov, medtem ko je delež tistih, ki dosegajo priporočila glede rekreativne telesne dejavnosti približno 20 odstotkov.
Za odrasle dovolj že slabih 22 minut zmernega gibanja na dan
Glede na priporočila WHO pri odraslih zadošča 150 minut vsaj zmerne telesne dejavnosti na teden ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden. Otrokom in mladostnikom pa priporočajo vsaj eno uro zmerne do visoko intenzivne telesne dejavnosti vsak dan. V večini primerov se to najlažje in najhitreje doseže s vsakodnevnim/rednim pešačenjem in/ali kolesarjenjem.
"Vsaj dvakrat na teden se vsem starostnim skupinam priporoča tudi izvajanje vaj za krepitev večjih mišičnih skupin. Starejšim od 65 let in tistim, ki so slabše gibljivi, se dodatno priporoča izvajanje vaj za ravnotežje in preprečevanje padcev vsaj tri dni v tednu," so še zapisali na NIJZ in poudarili, da naj bo posameznik telesno dejaven v skladu s svojimi zmožnostmi in zdravstvenim stanjem.
Sedenje ima škodljive posledice
Na NIJZ opozarjajo, da je tudi neprekinjen čas daljšega sedenja povezan z razvojem različnih motenj, povezanih z zdravjem in nastankom kroničnih nenalezljivih bolezni. Lahko celo vpliva tako na splošno umrljivost kot tudi na umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni. Priporočljivo je, da se čas, ki ga ljudje preživijo sede, zmanjša na najmanjšo možno mero in da se čas sedenja čim pogosteje prekine.
"Izkoristite vsako priložnost za gibanje (doma, na poti, v šoli/službi, v prostem času) in naredite nekaj za svoje zdravje," so pozvali na NIJZ in ljudi spodbudili tudi k številnim brezplačnim testiranjem telesne pripravljenosti s preizkusom hoje na dva kilometra in demonstraciji nordijske hoje ter k drugim aktivnostim, ki jih spomladi in jeseni tradicionalno organizirajo številni zdravstveni domovi.
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.