Ste se kdaj vprašali, koliko zdravja je na vašem krožniku?

Se spomnite, kakšno hrano ste jedli v vrtcu, šoli? Ne glede na to, ali vam je bila všeč, ali pa ste se zmrdovali ob vonjavah, ki so prihajale iz šolske kuhinje, dejstvo je, da smo včasih jedli precej drugače kot sedaj. Niso se spremenili zgolj naši jedilniki, pač pa predvsem živila in način, kako hrano pripravljamo. Dejstvo je, da živimo v debelilnem okolju. Izraz vse pove. Živimo v časih, ko se prehranjujemo tako, da se redimo, a smo v bistvu vseeno podhranjeni, saj se prehranjujemo neustrezno in zato ne zaužijemo dovolj vitaminov in mineralov. Podhranjenost je velik problem v Sloveniji. Kot je pojasnila Milena Blaž Kovač, predsednica Slovenskega združenja za klinično prehrano in zdravnica v Zdravstvenem domu Ljubljana – Šiška, so opravili študijo o tem, koliko je podhranjenosti med prebivalstvom. Ugotovili so, da je kar 30 odstotkov ljudi podhranjenih. Nekateri zaradi različnih kroničnih obolenj, številni pa zaradi slabe prehrane. "Tudi debeli so lahko podhranjeni," opozarja zdravnica, ki dodaja, da se zdravniki v zdravstvenih domovih vedno pogosteje soočajo z vprašanji bolnikov o tem, kaj naj jedo? "Ne gre samo ljubezen skozi želodec, pač pa tudi zdravje," opozarja in tega se premalo zavemo, zato je ključno, da se naučimo, kako poskrbeti zase.

Jemo energijsko nabito hrano, a revno s hranili

Način življenja se je močno spremenil. Drugačna so naša delovna okolja, naši otroci zaradi elektronskih naprav manj gibajo, hkrati pa je na drugi strani več ekstremnih športnikov, vedno več ljudi, ki se zaradi pritiskov družbe odločajo za hujšanje in različne popularne diete. Ukvarjamo se s svojo zunanjo podobo, malo pa razmišljamo o tem, kaj vnašamo v svoje telo. "Včasih je bilo malo hrane, ki je bila energijsko revna. Tudi gibali smo se včasih veliko," opozarja Mojca Gabrijelčič Blenkuš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in dodaja: "Danes je hrana energijsko bogata, žal pa je revna s hranili." Uživanje energijsko bogate hrane in industrijskih pripravkov je za nas lahko pogubno. "Tukaj zdravstveni sektor sam ne more storiti veliko, potrebujemo tudi sodelovanje kmetijskega sektorja, pa tudi šolskega," je dejala Gabrijelčič Blenkuševa. "Danes poteka mesarsko klanje za otroški okus," opozarja in dodaja, da je ključno, da otroku ponujamo blage in predvsem osnovne okuse. "Prehranska industrija poskuša reformulirati hrano, intenzivno se osredotoča prav na otroke. Ugotovitve kažejo, da so na primer vrednosti soli v hrani za otroke višje kot za odrasle," pravi Gabrijelčič Blenkuševa, ki je pohvalila sistem šolske prehrane v Sloveniji, opozorila, da ima nekaj pomanjkljivosti, med katerimi je ena največjih ta, "da je kadrovsko podhranjen, da na škrge diha". Predlaga, da skozi kratke verige in prilagoditev sistema javnih naročil dosežemo, da se z davkoplačevalskim denarjem v javnih zavodih ponudi več slovenske hrane.

Kako lahko spremenimo škodljive prakse?

Evropski poslanec Igor Šoltes je na današnji okrogli mizi z naslovom Naše zdravje na krožniku znova predstavil pobudo za izvzetje živil iz sistema javnega naročanja, s čimer bi zagotovili, da bi lokalno pridelana hrana vendarle dobila ustrezno mesto v javno-prehranskih zavodih. Dejstvo je, da s krajšanjem prehranskih verig prispevamo k boljšemu zdravju, večji kakovosti življenja in vzdržnosti zdravstvenih sistemov. Prav tako je manj zavržene hrane, ustvarjamo nova delovna mesta v kmetijskem sektorju ter povečujemo stopnjo samooskrbe.

Zelo zgovorne številke

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek je že pred časom opozoril, da bi s tem, ko bi dvignili samooskrbo zgolj za en odstotek, ustvarili kar 800 novih delovnih mest. Prav tako so opozorili, da stroški bolezni, povezanih z debelostjo, predstavljajo približno sedem odstotkov vseh izdatkov za zdravstveno oskrbo, kar v državah članicah EU znaša približno 100 milijard evrov letno, k tej številki pa niso vključeni posredni stroški, ki se nanašajo na slabšo produktivnost zaradi zdravstvenih težav in prezgodnje smrtnosti.

Najnižja cena ne sme biti edino merilo

Šoltes je opozoril, da je pobuda za izvzem hrane iz sistema javnega naročanja nastala zaradi zavedanja, da je za celoten sistem prehranjevanja v vrtcih, šolah, bolnišnicah in domovih za starejše pogubno, da je najnižja cena sestavin pogosto edino merilo, kar neposredno vpliva na to, da je prehrana pogosto slabe kakovosti. Šli so v šole, da preverijo, kakšno hrano uživajo otroci. Rezultati naročanj na osnovi najnižje cene pa so pripeljali celo do spoznanja, "da otroke na jabolčni sok spominja le še slika jabolk na embalaži," je bil konkreten Šoltes, ki je prepričan, da je potrebno narediti radikalen rez in najti mehanizme, ki bodo spodbujali javne zavode, da kupujejo lokalno in sezoni prilagojena živila. "Ko zdravje trči ob konkurenčno ceno, je potrebno dati prednost zdravju," opozarja Šoltes in dodaja: "Na ta način bo dosežena vrsta pozitivnih učinkov, vključno s tem, da se zmanjšajo zavržki hrane, ki jih je v EU kar 88 milijonov ton letno ter poveča stopnja samooskrbe, ki prinaša sezonsko raznolikost in sveže pridelke. Nekdaj se je človek prehranjeval z več kot 7000 živili, danes pa več kot 50 odstotkov vseh zaužitih kalorij prihaja le iz koruze, pšenice in riža. Zdravi hrani je treba vrniti mesto, ki ga je nekdaj že imela."

Slovenska hrana je varna in zdrava

Da je z našimi prehranskimi verigami res nekaj narobe, je opozoril tudi Podgoršek. "Skrbi me, ali smo povsem izgubili zdravo kmečko pamet. Sosed, ki je kmet, ne more prodati svojega mesa, hkrati pa njegovi otroci v vrtcih jedo meso s Poljske ali drugih držav, kar je paradoks." Podgoršek opozarja, da je hrana slovenskega izvora dobre kvalitete, zdrava in varna. To dokazujejo tudi prehranske afere, kot je zadnja z brazilskim mesom, je pa izrazil skrb, ali je tudi to meso pristalo na slovenskih krožnikih. V Sloveniji smo med državami, ki pri reji živali uporabljajo najmanj antibiotikov, je izpostavil.

V Termah Šmarješke toplice so se povezali z lokalnimi pridelovalci

Zanimiva je izkušnja z lokalno hrano, ki jo je na okrogli mizi delila svetovalka za prehrano Janja Strašek iz Term Šmarješke toplice. V njihov program je bilo vloženih veliko let dela, pri čemer so si za izhodišče postavili slogan Živeti zdravo življenje, ki so ga vključili v vsakodnevno pripravo prehrane za goste. Ljudje k njim pridejo na rehabilitacijo in ne le hujšat, zato rabijo kakovostno hrano. "Na naših krožnikih ni instant hrane, juh in omak iz vrečke. Okrepili smo odnos z lokalnimi pridelovalci," pravi Straškova. Pet kmetov jim dostavlja svežo sezonsko zelenjavo in sadje, ki ga uporabijo pri pripravi obrokov. Kar je premalo, pa dokupijo. Najprej so gostje sredi zime na krožnikih zahtevali paradižnik, papriko, pa so jim pojasnili, da to ni sezonska zelenjava in da imajo na voljo zato sveže zelje, repo. Zdaj so gostje že navajeni na sezonsko zelenjavo in sadje.

Čas je, da se vrnemo h kuhanju!

Zelo zanimiv vidik priprave zdrave hrane pa je predstavila Emilija Pavlič, upokojena otroška kuharica. Glede tega, da otrokom hrana v šoli nima prijetnega okusa, je Pavličeva dejala, da so otroci neokuženi, okužimo jih mi odrasli s svojim pogledom na hrano in načinom prehranjevanja. "Priprava hrane je pomembna," je opozorila in vse skupaj ponazorila z naslednjo izjavo: "Kuhanje hrane pomeni kuhanje z živili. Kuhanje predelane hrane, kot je na primer čokolino, pa je pogrevanje."

Dober kuhar torej ne pogreva hrane, pač pa kuha iz osnovnih živil. "Kaj pomeni, da kmet dobro dela, če kuharji nimajo permanentnega znanja, kako to skuhati? Jaz se borim za moj poklic. Sem kuharica in nisem pogrejevalka hrane. Prosim državo, da spoštuje ta poklic. Kuharice morajo tako rekoč za 500 evrov pripravljati obroke. To je težka naloga in zahteva tudi veliko znanja in prizadevnosti," je izpostavila in dodala, da je zdrava prehrana sveže skuhana hrana iz svežih živil, zato bi v vrtcih in šolah prepovedala tudi zmrznjeno hrano. Treba se je vrniti h koreninam poudarja: "Aditivi, konzervansi, sladila, barvila so prehransko nasilje nad otroci. Prizadevam si za to, da rešimo hrano na žlico, to je slovenska posebnost, ki jo je treba ponovno obuditi."