FIT 24UR

FOTO in VIDEO: V objektiv ujeti spektakularni razgledi z naših hribov, ovitih v vse letne čase

Ljubljana, 12. 10. 2017 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min
Avtor
Urša Zupan
Komentarji
1

Strastna hribolazka Neja Fidler Pompe je z izjemnim posnetkom v time-lapse tehniki prikazala lepote slovenskih Alp v vseh letnih časih. Ni bilo lahko, prizna, snemala je ne glede na temperaturo ali veter. Projekt pa so zaznamovali tudi neljubi incidenti. Med drugim je namesto sončnega vzhoda posnela dogajanje v žepu in nič hudega sluteč par obtožila, da ji je ukradel kamero.

"V triminutni video, ki prikazuje vrhunce mojih vzponov, sem vložila svoje srce in dušo. Ni bilo lahko, a bilo je nadvse izpopolnjujoče," je o spektakularnem videu, sestavljenem iz time-lapse posnetkov slovenskih Alp, ki ga je objavila na svojem blogu Exploring Slovenia, zapisala navdušena hribolazka Neja Fidler Pompe.

"Prvotna ideja projekta Exploring Slovenia, kjer odkrivam predvsem lepote naših Alp, je bila pravzaprav s krajšimi videoposnetki prikazati najlepše poti in hribe v Sloveniji. To idejo sem kmalu zamenjala z zapisi in fotografijami, saj izdelava takšnih posnetkov zahteva nekaj dni, ki pa jih jaz ob redni službi takrat nisem imela. Nekega dne pa sem na spletu zasledila video, sestavljenko izključno iz time-lapse posnetkov, ki je predstavil južnoameriške hribe. Takoj sem vedela, da hočem in moram narediti to tudi jaz za slovenske hribe," pripoveduje 36-letnica, o kateri smo v rubriki Fit24ur že pisali.

Hribi so namreč nepogrešljiv del njenega življenja in z omenjenim videoposnetkom je ljudem hotela pokazati vse, kar ji je na njih tako zelo všeč. "Pohodništvo skozi moje oči. Od snežne do poletne idile. Od zidanja možicev do iskanja gamsov. Ker hribi niso samo selfiji na vrhu, so splet doživetij in občutij, ki jih ljudje morda lažje začutijo skozi dober video."

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Projekt je nastajal leto dni in pol, pa niti ne preveč intenzivno, pravi Neja. "Ko sem šla v hribe, sem velikokrat vzela s seboj kamero GoPro z manjšim stojalom in jo navadno prižgala med malico, včasih pa sem jo kar pustila malo stran s poti in šla sama vmes naprej. V objektiv sem želela ujeti vse letne čase, na koncu pa sem razpolagala s posnetki z okoli 100 različnih lokacij."

Posnetek se tako začne s sončnim vzhodom nad Martuljško skupino Julijcev s Srednjega vrha, nato Julijci s Kredarice, potem sledijo Triglav, Rjavina, kozorog na poti na Triglav, Grintovec z jezerske strani, Stenar in Bovški Gamsovec, Triglav in Julijci z Mrežc, ovce z Martuljško skupino v ozadju, možic s poti na Triglav čez Prag, Kamniško sedlo, Triglav, Košuta s Kofc polnih regrata, drevo na poti na Slivnico, planšarsko jezero na Jezerskem, Golica, panorama z vrha Triglava, kozorog na poti na Triglav čez Prag, dolina Vrata, greben Golice, Velika planina, macesen pod Grintovcem, Julijci z Viševnika, Malo Kladivo in Veliki Vrh z gore Kofce, Planjava, Snežnik, Vodnikov dom pod Triglavom, Vogel, Kamniško-Savinjske Alpe z Jezerskega, Zelenci in Visoka Ponca, Triglav za sončni zahod, Luknja, Bovški Gamsovec in Stenar s poti čez Prag, Zgornji Martuljkov slap, Mali Draški vrh, Kamniško-Savinjske Alpe z Velike planine, Bled, Vodnikov dom, Aljažev dom v Vratih in Veliki Vrh s Kofc.

Za snemanje dobrih time-lapse posnetkov mora biti prisotna neka dinamika, pojasni Neja. Ali so to oblaki, meglice, vzhajajoče oziroma zahajajoče sonce, sence, ljudje, … "Vsekakor je najlažje snemati igro oblakov, zato sem se običajno odpravljala v hribe ob delno oblačni napovedi. Ko mi je bila scena všeč, sem poiskala primerno mesto, vklopila kamero in čakala. Če je bila dinamika, ki sem jo želela ujeti, hitra, je bilo snemanje veliko krajše kot pa ob počasni dinamiki. Snemanje sončnega vzhoda zna trajati tudi eno uro. Zgodilo se je, da sem šla vmes v kočo kaj pojest in upala na poštenost mimoidočih."

"Najlepši je občutek, ko se vračaš s hribov, poln novih vtisov in doživetij, poleg tega pa nosiš s seboj še posnetke, ki se ti zdijo takrat neprecenljivi," opisuje Neja.
"Najlepši je občutek, ko se vračaš s hribov, poln novih vtisov in doživetij, poleg tega pa nosiš s seboj še posnetke, ki se ti zdijo takrat neprecenljivi," opisuje Neja. FOTO: Exploring Slovenia

Križi in težave ... a bilo je vredno!

Ni bilo lahko, prizna Neja, snemala je ne glede na temperaturo ali veter. "Kot zelo mrzle se spomnim Zelence pri –15, prste sem imela po eni uri čisto trde, zaradi mrazu pa se mi je tudi baterija v kameri spraznila že po desetih minutah. Najbolj vroč vzpon pa je bil letošnji Grintovec, ko sva se z možem odpravila gor v vročinskem valu s stopinjami do 40 Celzija v dolini."

Njen projekt so zaznamovali tudi manjši 'sramotni' incidenti, kot jim pravi. "Na Komni, recimo, se mi je kamera zvrnila po bregu navzdol in se skrila v globok sneg, jaz pa sem letela za ubogim parom, edinima, ki sem ju srečala na poti, in ju terjala, da mi vrneta kamero, saj sem mislila, da sta mi jo vzela, medtem ko sem jaz fotografirala malo naprej. Najtežje pa mi je bilo ob pol sedmih zjutraj na Mali Tičarici nad Dvojnim jezerom, ko sem deset minut pred sončnim vzhodom ugotovila, da se mi je baterija v kameri zaradi brezvezne napake spraznila že v nahrbtniku, nebo pa je gorelo v oranžno-roza odtenkih. Ali pa ko sem se vrnila s Šmarne gore in ugotovila, da le nisem posnela najlepšega sončnega vzhoda, kar sem jih kdaj koli gor doživela, ampak dogajanje v žepu," pripoveduje.

Gore zame niso samo lepa slika, so celotno občutenje, od zmagoslavja, ponosa, navdušenosti do utrujenosti. Tako kot hribolazenje ni le rekreacija, ampak posebno doživetje, avantura, ki jo pleteva jaz in pot. Prav vsak obisk gora je zato unikaten. Neja Fidler Pompe

A dejstvo je, da je bilo na koncu vse vredno truda. "Najlepši je občutek, ko se vračaš s hribov, poln novih vtisov in doživetij, poleg tega pa nosiš s seboj še posnetke, ki se ti zdijo takrat neprecenljivi. Ob montaži končnega videa sem izredno uživala, saj so se posnetki, ki sem jih počasi zbirala kar leto in pol, končno zlili v neko smiselno celoto, zgodbo, ki jo gledalci občutijo."

Kljub temu je z objavo posnetka nato malce oklevala. "Med montažo sem bila prepričana, da sestavljam najboljši video na svetu, na koncu, ko sem ga videla že vsaj stokrat, pa se mi že ni zdel več pretirano poseben. Tako sem objavo malenkost odlašala. No, pa je vseeno prišla deževna sobota, ko sem ga meni nič, tebi nič, preprosto objavila na spletu. Po prvih pozitivnih odzivih se je veselje seveda spet vrnilo."

Ljudje so Nejin posnetek sprejeli izredno dobro, bili so navdušeni. Delili so ga dalje, tudi turistične organizacije in spletni mediji. "Osebno menim, da bi ga lahko delile vse organizacije, ki se ukvarjajo s turistično ponudbo v Sloveniji, saj pooseblja zeleno Slovenijo, ki si jo tako želimo predstaviti svetu," še pravi Neja, ki pa zdaj ne namerava počivati. "V glavi imam še boljši projekt in komaj čakam, da vidim, ali je izvedljiv. Tega, kar načrtujem, še nisem videla nikjer in bo zato neke vrste pionirski projekt. Gre za landscape video, ki v ospredje postavi doživetje," razkrije, več o tem pa boste izvedeli čez eno leto, obljubi.

"Hribi so ne samo hoja v hrib, ampak izziv. Otroci pa obožujejo izzive. Plezanje po koreninah, skalah, deblih, kdo je hitrejši, kdo najprej zagleda gamsa, kdo najde skrit bombon ob poti, kdo je prvi gor ..." pravi Neja.
"Hribi so ne samo hoja v hrib, ampak izziv. Otroci pa obožujejo izzive. Plezanje po koreninah, skalah, deblih, kdo je hitrejši, kdo najprej zagleda gamsa, kdo najde skrit bombon ob poti, kdo je prvi gor ..." pravi Neja. FOTO: Exploring Slovenia

'Hribi niso samo hoja v hrib, ampak izziv. Otroci pa obožujejo izzive'

Nejina ljubezen do gora se je sicer rodila pred 16 leti med vzponom na popolnoma zasneženo Kamniško sedlo. Zdaj je s hribi zasvojena, prizna. "Enkrat, ko stojiš na vrhu, si njihov do konca življenja. Sploh ko ugotoviš, da ne obstajata samo lokalni kucelj in Triglav, ampak cela množica takih in drugačnih vrhov, vsak s svojimi čari in posebnostmi," nam je zaupala že pred časom.

Na vprašanje, kateri letni čas ji je najljubši za hojo v hribe, odgovori, da ima vsak od njih svoj čar. "Težko rečem, da mi je poletje najljubši čas, pa čeprav se je takrat zaradi najmanjšega nahrbtnika najlažje odpraviti v visokogorje. Zimske gore so naravnost čudovite, je pa takrat skoraj nujno oditi na turo v družbi, kar zna biti zakomplicirano, če so vsi prijatelji zaposleni. Spomladi me vedno potegne kolesarjenje, tako da ostane samo še jesen, ko je tam zgoraj prava gorska pravljica. Gozdovi spreminjajo barve, meglice zakrivajo dolino, v hribih pa obenem ni več gneče. Ja, jesen bo tista prava," se odloči.

Nejin blog Exploring Slovenia spremlja precej ljudi, med njimi največ Slovencev, ker ga piše v angleškem jeziku, ga berejo tudi Američani, Angleži, Hrvati, Nemci, Nizozemci, Italijani, oglede pa je dobila tudi iz Senegala in Nepala. Tujci ji pogosto pišejo z vprašanji o poteh ali razmerah v hribih.

Še preden je postala mamica, se je v hribe odpravila vsak konec tedna, in tudi zdaj, ko ima doma dva mala nadobudneža, se trudi čim bolj pogosto obuti pohodne čevlje in se odpraviti v hribe – na Kofce, Zelenico, Kriško goro, Blejsko kočo in Okrešelj. Z možem ljubezen do gora otrokoma privzgajata z raznoraznimi zgodbicami o zmajih, čarobnih rožicah, pa tudi o lastnih avanturah, ki jih ni malo. Uvedli so tudi sistem zbiranja žigov v planinski knjižici, pri čemer otroka za vsakih pet žigov dobita manjšo nagrado, na primer obisk bazena, kina ali plezališča. Za osvojitev Triglava jima je Neja obljubila hrčka, ki pa ga za zdaj še ni pri hiši. "Plan je bil iti letos septembra, ki pa vemo, kako se je končal. Zdaj pa je za našo osemletnico žal že prenevarno, saj je na vrhu sneg. Hoja v hrib pa je postala bistveno lažja tudi za našega petletnika, ki nas je enkrat za obljubljenega robotka na Kriško goro prehitel čisto vse."

Staršem, ki svoje otroke želijo navdušiti nad hribi, Neja svetuje, naj jim dokažejo, da hribi niso samo hoja v hrib (beri: trpljenje, mučenje), ampak izziv! "Otroci obožujejo izzive. Plezanje po koreninah, skalah, deblih, kdo je hitrejši, kdo najprej zagleda gamsa, kdo najde skrit bonbon ob poti, kdo je prvi gor. Ne šparajte jih, ker niso neke uboge delikatne marjetice. Energije imajo verjetno še več kot mi (ker zakaj bi se sicer po šestih urah hoje hoteli še loviti??), spretni so z vsako izkušnjo bolj, edino za motivacijo je treba poskrbeti. Moja dva sta hodila že za sončni vzhod, tekla po melišču dol, hodila po zavarovanih plezalnih poteh z jeklenicami in klini, in se približala kozorogom na deset metrov."

Slovenija je izjemna dežela za ljudi, ki obožujejo hribe, še pravi Neja, česar se zaveda tudi vse več tujcev, saj je gorskega turizma vsako leto več. Naši hribi namreč nudijo aktivnosti za vse okuse, od klasičnega pohodništva do gorskega plezanja, zavarovanih ferat, lednega plezanja, vrhunskega turnega smučanja, krpljanja, gorskega kolesarjenja, navadnega sankanja in preganjanja z motornimi sanmi.

"Če bi v hribe hodili vsak konec tedna, v soboto in nedeljo, tri leta zapored, bi nam mogoče uspelo obiskati vseh 352 dvatisočakov, ki jih imamo v Sloveniji, potem pa so tu še nižji, a prav tako vabljivi vrhovi." In škoda bi bilo tega ne izkoristiti.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1